tavniško manipuliranje v športu je tudi v Sloveniji še močno podcenjeno in prezrto.

V prvem delu posebne serije o prirejanju športnih izidov, ki jo za Val 202 pripravlja Simon Tecco, so poznavalci poudarili, da je žarišče problematike prirejanja izidov v stavniške namene v Aziji, kjer je kopičenje prirejenih izidov odvrnilo javnost od večine domačega športnega dogajanja. Manjši nadzor oblasti nad stavniškimi hišami z novimi produkti, ki jih razpihuje globalizacija, privablja organizirane kriminalne združbe iz dveh razlogov.

Stavniška mafija že uničila azijski šport
"Bojim se, da bo slovenski šport postal kot malezijski ali singapurski, za katerega se ljudje sploh več ne zanimajo in raje spremljajo Bundesligo ali Premier ligo, ker mislijo, da tam ni korupcije," svari Declan Hill, avtor odmevne knjige Fix, pred posledicami zanemarjanje problema, ki je kljub vsej številčnosti in čedalje večjemu bogastvu uničil domači šport v številnih azijskih državah.

Zakonite stavnice se bojujejo za nadzor
Organizirane združbe želijo prek stavnic legalizirati gotovino nepojasnjenega izvora, bodisi s temu izrecno namenjeno stavnico bodisi s pazljivo nameščenimi izidi in vplačili na določene kvote regularnih stavnic. To je seveda lažje početi na slabše reguliranih trgih, saj se bolj urejene stavniške hiše proti temu bojujejo z lastnimi sredstvi. Slovenije je na primer postavila zgornjo mejo vplačil na posamezni stavniški listek na 200 evrov, najvišje mogoče izplačilo pa znaša pet tisoč evrov.

Nadzor in izmenjava informacij glede pogostosti in velikosti vplačil v svetu zakonitega in urejenega stavništva sicer otežuje delo kriminalnim združbam, a gotovo ne predstavlja rešitve za problem prirejanja izidov. Tega se zavedajo tudi združenja stavniških hiš, ki so – kot nam je zaupal Drago Kos – pripravljene celo financirati mednarodne dogovore. V okviru tovrstnih prizadevanj regularnih stavnic v Evropi je vrsta združenj stavniških hiš naročila statistično študijo razširjenosti korupcije v športu.

Boj proti dopingu daleč spredaj
Študija Centra za mednarodni posel športa pri Poslovni šoli Univerze v Coventryju je zajela 2.089 primerov korupcije med letoma 2000 in 2010. Primerov stavniškega ali nestavniškega prirejanja izidov je bilo le za 2,73 odstotka. Razmerje med odkritimi dopinškimi prekrški in odkritimi primeri prirejanja izidov je bilo 35:1, dokazanost dopinških prekrškov pa je bila kar 60-krat večja od dokazanosti primerov prirejanja izidov.

Uefa se je zganila kot prva
To se sklada z opazko nekaterih poznavalcev, da še pred nekaj leti ne med športnimi organizacijami ne med organi pregona ni bilo veliko interesa za soočanje s tovrstno problematiko. A v zadnjih letih prihaja do preobrata. Najodločneje se je med športnimi organizacijami zganila evropska nogometna zveza (UEFA), ki je državnim zvezam naložila, naj imenujejo uradnika, ki naj bi deloval kot vez med športnimi delavci in organi pregona. Mednarodni olimpijski komite je finančno podprl študijo Urada združenih narodov za droge in kriminal, ki primerja kazenskopravne ureditve različnih držav v boju zoper prirejanje izidov.

Rešitev globalne problematike prirejanja športnih izidov je na koncu odvisno od politične volje, tako v mednarodnih organizacija kot predvsem v posameznih državah, kjer je prirejanje izidov pogosto spregledano, saj je korupcija tudi del političnega vsakdana.

Prisluhnite zanimivi 20-minutni oddaji, v kateri so sodelovali: Primož Pöschl, izvršni direktor za področje igre pri Športni loteriji, Mitja Jager in Aleksander Kranjc, višja kriminalistična inšpektorja pri generalni upravi kriminalistične policije, Drago Kos, nekdanji nogometni sodnik, kriminalist in predsednik protikorupcijske komisije, in že omenjeni Declan Hill, priznani kanadski novinar, ki je pod krinko raziskoval svet azijskih nezakonitih stavnic.