Vprašanje, ki ga nenehno premlevam, vse odkar sem izvedel za strašno novico, je: Zakaj? Nikoli ne bomo vedeli odgovora na to vprašanje, a vem, da je bil Gary Speed oseba, na katero si se lahko vedno obrnil, če si imel problem.
...
Večino sobote sem bil z njim. Bili smo v studiu BBC-jeve oddaje Tekma dneva in smo gledali tekmo Stoke - Blackburn skupaj z Garyjem McAllisterjem in Markom Lawrensonom. Ni bilo niti najmanjšega namiga, da je kaj narobe z njim. Bil je tak kot vedno, razpoložen in vesel. Pogovarjala sva, da bi poleti najini družini znova odšli na dopust na Portgalsko, tako kot lani. Dogovorila sva se, da naslednji petek pride k meni in prespi pri nas, saj sva imela v načrtu dve dobrodelni večerji.

Ko sva se poslovila, sva se rokovala in se je pošalil glede mojega igranja golfa. "Se vidiva konec tedna," so bile njegove zadnje besede meni.
...
V nedeljo zjutraj sem imel več zgrešenih klicov enega izmed najinih tesnih prijateljev. Ko me je priklical, mi je povedal, kaj se je zgodilo. Prvič sem pomislil, da iz mene brije norce, in sem mu rekel, naj se ne šali s takšnmi stvarmi. Pričakoval sem, da me bo v naslednjih 10 minutah Speedo poklical in mi rekel, da gre za potegavščino.

Nato je udarila resničnost in še vedno se bojujem s spoznanjem, kaj se je zgodilo. To je stvar, o kakršnih bereš, da se zgodijo drugim ljudem, ne pa enemu najboljših prijateljev.
...
Toda ne smemo govoriti o osebni izgubi ali izgubi nogometa. Moramo misliti na ženo, dva sinova, mater in očeta. Ti bodo izgubo občutili veliko bolj kot mi vsi.

S težavo prelivam čustva v besede. Vedno znova se vračam k istemu vprašanju: Zakaj?

Zakaj Speedo nisi samo poklical enega izmed nas?

Čustveno posvetilo Alana Shearerja svojemu tesnemu prijatelju Garyju Speedu, ki je v nedeljo zjutraj storil samomor pri 42. letih. Smrt valižanskega selektorja in nekdanjega izvrstnega nogometaša je pretresla Wales in celotno Britansko otočje.

Vir: The Sun