Ali kot bi ga pustila v bogokletnem primeru dostojne predstave ter klasičnega poraza z 0:2 ob bližajočem se novembrskem gostovanju na Wembleyju. Po tej logiki bi hipotetično torkovo sanjsko predstavo in napol čudežnih 0:2 videl kot dosežek, primerljiv z reprezentančnim remijem v obeh navedenih primerih.

In po tej logiki bi pravljični čudež epskih razsežnosti v podobi še bolj hipotetičnega mariborskega remija videl v zelo podobni luči kot navdušujoče zanesljivo (denimo z eno najboljših predstav v zgodovini in z 2:0 ali celo 3:0) zmago naše izbrane vrste v argentinski ali angleški prestolnici. Da, po mojem dojemanju stvari so prepadi na klubski ravni toliko globlji in v precej večji meri počivajo na izraziti prednosti največjih klubov pred večino reprezentanc nogometno najbolj razvitih držav.

Novinar Andrej Miljković primerja raven klubskega in reprezentančnega nogometa. Vir: Ekipa.