Smo že zelo daleč pri sestavi pisma za vlado, premierja in pristojna ministrstva, pod katerim bodo podpisani tako rekoč vsa podjetja, ki vlagajo v šport, in vse večje zveze za kolektivne in posamične športe. Gre preprosto za to, da mora ta ambasadorska vloga športa končno postati drugače obravnavana kot doslej.

Razporejanje javnih sredstev mora biti bolj učinkovito in pregledno. Ideja je, da bi imeli športniki, športne organizacije in podjetja, ki vlagajo v šport, določene neposredne davčne ugodnosti. Ne pa tako, kot je danes, ko država nekaj da, a nato preveč pobere nazaj z dohodnino in drugimi davščinami.

Strokovni delavci v športu, na primer trenerji, so v Nemčiji oproščeni plačila dohodnine do določenega zneska prihodkov. Športna društva v nekaterih državah ne plačujejo davka od dohodkov pravnih oseb, seveda do določene meje. Podjetja bi morala imeti za vlaganja v šport podobno davčno olajšavo kot pri vlaganjih v opremo, ki je 40-odstotna, tako pa danes tisti, ki vlaga v šport, nima posebnih davčnih ugodnosti.

Dodaten predlog je odprava DDV-ja pri prodaji vstopnic. Davčno bi bilo treba razbremeniti tudi športnike, ki ob zmagi v tujini najprej na kraju samem plačajo akontacijo dohodnine, nato pa še izredno visoko stopnjo dohodnine pri nas. Tu se zavzemamo za enotno davčno stopnjo za vse nagrade športnikov.

Športnikom je treba pomagati. Nepošteno in banalno se mi zdi, da so šampioni, s katerimi se ob uspehih želijo fotografirati vsi politiki in gospodarstveniki, po končani karieri, za katero so se žrtvovali, postali celo invalidi, pogosto pozabljeni. V tujini, denimo, ne plačujejo socialnih prispevkov ali pa plačujejo nižjo stopnjo dohodnine. In seveda, vrnimo pivo na športne prireditve. V tujini si navijači na tribunah poleg prigrizka lahko privoščijo tudi pivo.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac v intervjuju za Delo.