Vem, da bom marsikateremu častilcu našega najboljšega skakalca dvignil tlak, toda nalašč in predvsem zaradi tega, ker se zavedam, da Prevc ne tekmuje, da bi sodeloval, marveč da bi zmagoval, bom uporabljal nekoliko trše besede. Vanje sodi tudi ocena o polomu.

Peter Prevc (še) ni šampion. Šampione ustvarjajo tudi porazi, ki so sestavni del igre in so vselej bolj poučni kot zmage. Evforični slovenski navijači tega ne upoštevajo, pa kljub vsemu načrtujejo Prevčeve zmagovalne razplete. Da je to zanj tako rekoč najbolj moteča popotnica za katero koli bitko, v katero se fant iz Dolenje vasi podaja, je vidno v vsakem medijskem nastopu.

V njegovih napovedih in pričakovanjih sta previdnost in skromnost lepi čednosti, ki pa delujeta, kot da bi se ustrašil, da bi res lahko postal šampion.

Do včeraj je Peter veljal za psihološko stabilnega fanta, ki ga napake ali porazi zlepa ne vržejo s tira. Postavlja se vprašanje, kaj še manjka, da bi se njegovi slogovno in tehnično dovršeni skoki pretopili v zmage?

Gorazd Nejedly v kolumni za Delo.