Seveda ji iz srca privoščim uspeh, žal pa me njen pristop do igre in posledično tudi njena pojava ne navdušujeta. Zato si, ko sedim na tribuni kakšnega zakotnega igrišča, zaželim, da bi ob osrednjem igrišču gledal Federerja, Nadala ali Kuertna, ki iz vsakega udarca naredijo umetnino, vsaka njihova poteza pa je hkrati bolečina, trpljenje, veselje in nasmeh.