Ponuja jim priložnost, da zdravijo svoje frustracije, da zdravijo svoje rane, ki so nastale, ker se je svet spremenil, oni pa so - nezmožni storiti enako - ostali ujeti nekje v preteklosti, nekje, kjer ena plus ena ni dve, pač pa toliko, kot jim je vrsto let iz dneva v dan vsiljeval nekdo, ki je prepričan, da mu je bilo življenje dano zgolj zato, da bi popravil krivico, spremenil to, s čimer se strinja celotna zemeljska obla, le on ne.

Opravičujem se Mariboru, Cimosu Kopru in Krki, opravičujem se Samirju Handanoviću in Anžetu Kopitarju, opravičujem se, ker letos nisem sodeloval v izboru, ki se je vnovič sprevrgel v farso. Sodeloval nisem, ker bi bil moj glas podoben zgolj in samo don kihotovskemu boju z mlini na veter. In zaradi tega nikoli ne bom sodeloval. Nikoli več. Nikoli, dokler bom športni novinar. Nikoli, dokler bodo vajeti v rokah držali ti dinozavri, ti ponižni hlapci, ki jih ljudje z motivom kot žvečilni gumi navijajo okoli svojega prsta. Ki jih navijajo, ker lahko le tako upravičijo svoj obstoj, svoje sramotno udejstvovanje v svetu športa. Vem pa, da bom nekoč spet sodeloval, spet glasoval, spet prišel na kakšno takšno prireditev. Ker bodo ti dinozavri in njihovi fevdalci prej ali slej na mojo - in hrabri me, ker nisem edini - veliko veselje izumrli. Prej ali slej bodo končali na smetišču zgodovine in nihče jih ne bo pogrešal.

Novinar Jure Bohorič se ne strinja z letošnjim izborom najboljših športnikov leta. Moti ga ignoriranje športnikov iz ekipnih športov. Vir: Ekipa.