Pravzaprav imamo vsaj Janija Brajkoviča, ki je v moštvu, ki se s tem vsaj delno ukvarja, in je uspešen, čeprav ni specialist za to. Za tako konkurenco, kot je bila tukaj, je to premalo. Pred Janijem sta bila le dva, če sem strog, le eden, ki ni poseben specialist za to. Krog specialistov je vse večji in imamo posameznike, ki razmišljajo le o tem.

Najbrž bo tudi Jani vse dlje od najboljših. Na progi, ki mu ustrezajo, bo še šlo, drugače pa težko, saj prihaja vse več mladih, ki so proizvod usmeritve, ki je prevladala v zadnjem času. To pa pomeni zgoden začetek na velodromih, kjer se v zaprtem prostoru najlaže razvija hitrost. Nujna je šola na pistah, mi pa tega nimamo.

To so projekti, ki se delajo in razvijajo 15 let z dečki, ki se jih načrtno usmerja v kronometer v načrtovanih centrih hitrosti. Najprej potrebujemo pokrit velodrom, kar bi bil osnova. Nato sledi velik, gromozanski vložek v stroko, ki to zna. Angleži so to zastavili pred dvema desetletjema in šele v zadnjem času žanjejo uspehe.

Selektor slovenske kolesarske reprezentance Martin Hvastija o zahtevni poti do svetovnega vrha vožnje na čas. Dare Rupar; Radio Slovenija