Kar zadeva navijaštvo in pripadnost: strast, ko si s srcem in dušo za en klub, je pri meni že zdavnaj izpuhtela, moje osnovno vodilo je profesionalnost. Tega se držim kot pribito.

Ni kaj, Olimpija nam je krepko olajšala nalogo, njeno zimsko poseganje v igralski kader je bilo obupno. Mi nismo veliko menjali igralskega kadra, Olimpija preveč in v tako kratkem obdobju ni mogoče uigrati moštva. Prehitro smo postali prvaki.

Nogomet je moje življenje in tudi po igralski upokojitvi se vidim v njem. Toda v Sloveniji sem prišel do bridkega spoznanja: tu ne želim in nočem biti trener. Veliko sem o tem razmišljal in bil odločen, da bom, ko bom želel opravljati še trenerski poklic, šolanje opravil v Nemčiji. V Kölnu imam prijatelje in skoraj povsod odprta vrata. Žalosti me in zgrozi hkrati pogled v nogometni ustroj v Sloveniji. Razen redkih izjem, kot je Maribor, v klubih ne vidim resnih nogometnih osebnosti.

Milivoje Novaković, ki je z Mariborom postal državni prvak, je v pogovoru za Delo pojasnil, da se je pravilno odločil za vijoličaste. Zelo je razočaran nad položajem nogometa v Sloveniji.