Primož Roglič je v pogovoru za TV Slovenija opisal, kako je v sredo doživljal zadnje kilometre ob zmagi na 17. etapi kolesarske Dirke po Franciji.

Zelo sem vesel, da sem to dosegel in si štejem v čast, da se je vse tako razpletlo. Če bi lahko pred začetkom dirke izbiral, na kateri etapi bi najraje zmagal, bi gotovo podpisal, da prav na tej.

Ko na zadnjem vzponu Contador ni želel sodelovati, me je malo zmotilo, ampak tudi on je plačeval svoj davek. Imel je težave na prelazu Telegraphe, moral nas je ujeti in nato verjetno ni imel prave moči. Kar kmalu mi je postalo jasno, da sem najmočnejši v ubežni skupini. Dobro, za Contadorja nisem bil čisto prepričan, ker je res vrhunski kolesar. Nisem vedel točno, kaj od njega pričakovati na zadnjem, najtežjem delu Galibierja, ampak se je kmalu pokazalo, da nima prave moči.

Spremljalo me je ogromno mojih prijateljev in sorodnikov, družina, punca. Imel sem kurjo kožo. Neverjetno je, ko se sam prebijaš proti vrhu Galibierja in te ob cesti pozdravljajo znani obrazi, ki so ti v spodbudo. Gotovo ti to da kakšno dodatno prestavo, ki so potrebne, če hočeš zmagati etapo na Touru.
Že takoj po gorskem cilju sem bil kar prepričan, da me bodo zelo težko ujeli. Gotovo pa mi je to postalo jasno v zadnjih dveh kilometrih. V dolino nisem vozil na meji padca, spust je bil tehnično zahteven. Prvič sem bil tam, poskušal sem predvsem varno odpeljati in pritisniti na mestih, kjer se je dalo.