"Toliko bolj vesel sem, da so moji alpinistični dosežki v svetu prepoznani tam, kjer štejejo. Naš raziskovalni duh in željo po tem, da bi pustili svoj pečat, smo tako usmerili v iskanje novih smeri v stenah, predvsem velikih stenah.

Jasno, da je veliko zadoščenje, ko vidiš polne dvorane ljudi in imaš s tem možnost prispevati k širjenju obzorij o gorskem svetu tako na področju ekologije kot tudi strožje alpinistične ali pa športno-plezalne tematike. S tem bi lahko tudi naše odlične dosežke znali spraviti na filmski trak in jih poslali v svet."

Alpinist Silvo Karo je v soboto zvečer na podelitvi v Brianconu kot drugi Slovenec do zdaj prejel zlati cepin za življenjsko delo. 61-letnega alpinista je žirija znanih alpinističnih nagrad izbrala za življenjski opus, ki sega od himalajskih 8000 metrov do težavnostne smeri 8a v športnem plezanju. V svoji karieri je preplezal več kot 2000 različnih smeri, vključno z več kot 320 prvenstvenimi vzponi.

Z nagrado za življenjsko delo, imenovano po njenem prvem dobitniku Italijanu Walterju Bonattiju, se je Karo ob Slovencu Andreju Štremflju pridružil drugim legendam tega športa, med drugim Reinholdu Messnerju, Dougu Scottu, Robertu Paragotu in Kurtu Diembergerju.

V obrazložitvi letošnjega izbora nagrajenca za življenjsko delo so podeljevalci t. i. alpinističnih oskarjev poudarili, da so slovenski alpinisti v 80. letih prejšnjega stoletja očarali alpinistični svet. Od takrat so postali znani po drznih in hitrih vzponih z brezhibno tehniko po zahtevnih terenih.

Med njimi je tudi Karo, ki je začel plezati pri 17 letih, z vrhunskim alpinizmom pa se ukvarja od leta 1981. V 80. letih prejšnjega stoletja se je povezal z Janezom Jegličem in starejšim in izkušenejšim Frančkom Knezom, skupaj so sestavljali navezo t. i. treh mušketirjev pri izvedbi številnih vzponov doma in v tujini. Karo je znan tudi kot fotograf, pisec in snemalec. V Sloveniji se je na njegovo pobudo zgradila prva umetna plezalna stena, ustanovil pa je tudi slovenski Festival gorniškega filma.