Če ne bi imela toliko izjemno močnih adutov (kolajn) in štrlela iz povprečja, bi jo v opravičevanju lastnega obstoja že zdavnaj požrli. Po 19 mesecih vladanja bi se moral predsednik Tomaž Lovše, še bolj pa baza vprašati, ali ni morda kaj narobe z načinom in s filozofijo vodenja, ne pa z Mazejevo.

Lovše bi moral biti prvi služabnik njenega veličastnega smučanja, ne pa bahavi avtokrat, ki si misli, da si je z nekaj denarja kupil pravico do vladanja. Če bo tako nadaljeval, se mu lahko zelo hitro zgodi, da ga bodo ob odhodu namesto z množičnim aplavzom, ki ga je doživel 1. aprila 2010 ob zmagi na volitvah, pospremili z žvižgi in odpirali šampanjce. Do smučarskega Nerona, ki je v želji po slavi izgubil občutek za realnost in za seboj pustil pogorišče (Rima), ni daleč.

Novinar Vito Divac o (zadnjih) sporih na relaciji vodstvo Smučarske zveze Slovenije - ekipa team to aMaze. Vir: Delo.