Eden izmed njih je Martin Pavlovčič – človek, ki s svojim delom v ozadju pogosto ostane neopažen, a brez njega Planica ne bi bila enaka. Je klasičen primer Planičarja. Prvi pride in zadnji odide s prizorišča. Svoje poslanstvo je začel pred skoraj tridesetimi leti, ne da bi slutil, da bo dolina pod Poncami postala njegov drugi dom.

"V Planico sem prišel leta 1996 kot teptač. Po nekaj letih pridnega dela sem postal zastavonoša in začel voziti švicarsko zastavo. V zadnjih petih letih sem bil pomočnik vodje doskočišča, vodja doskočišča in zdaj vodja skakalnice. Še vedno vozim slovensko zastavo. Zadolžen sem za pripravo letalnice, vodstvu tekmovanja predlagam, kaj narediti s skakalnico, da bo čim bolje pripravljena za varne in dolge skoke," je Martin Pavlovčič spregovoril o svojih začetkih ter trenutnem delu.

V teh letih se je marsikaj spremenilo – tako njegova vloga kot zadolžitve na planiški velikanki. A predanost in ljubezen do dela sta ostali enaki. Že skoraj tri desetletja skrbi za pripravljenost letalnice. Začel je med teptači, kamor je prišel s prijatelji, ki so to delo opravljali že takrat. S svojimi izkušnjami in predanostjo je napredoval tudi kot zastavonoša – s švicarske zastave je prešel na slovensko.

Ljubezen do smučarskih skokov ni ostala le njegova – razširila se je na vso družino. Sin Bor Pavlovčič je nekdanji slovenski skakalec, medtem ko sta tudi žena in hči tesno povezani s tem športom. Ko se družinski člani ne družijo doma, čas preživljajo na letalnici.

"V Planico smo vpleteni vsi člani družine. Bor je nekdanji skakalec. Žena Petra Pavlovčič je pri merilcih, hči Tisa pa pri teptačih," je povedal Pavlovčič. Skupina predanih posameznikov, ki letalnico skrbno pripravljajo že od zgodnjih jutranjih ur, včasih tudi ponoči. Tisa nam je razkrila, kakšen vodja je oče in kako usmerja svojo ekipo. "Mislim, da zelo dober. Tudi zaradi svoje mirnosti. In pravšnje mere heca in strogosti. Ampak predvsem mirnosti."

Sina Bora Pavlovčiča skakalni javnosti podrobneje ni potrebno predstavljati. Nekdanji skakalec je leta 2021 v Planici za las zgrešil mejo 250 metrov. "Pogovora o skokih je morda doma malo manj. Res je, da smo vsi ves čas vpeti in ko pride priložnost, govorimo tudi o skokih."

Priprava letalnice ni le stvar posameznika, temveč dobro uigrane ekipe. "Z Martinom delamo vse kar se tiče doskoka. Naroči nam, kaj moramo storiti. Dela tudi s teptalnikom. Super sodelujemo z njim, ker obvlada delo, ki ga opravlja. Spozna se na sneg in to je najpomembnejše. Če vprašate mene, je eden najpomembnejših členov v Planici," je dodala vodja teptačev, Katja Kobentar.

Vendar za tem delom stoji še ena pomembna zgodba. Ogromen pečat je v tej dolini pustil tudi Iztok Pergarec – Ič, dolgoletni vodja, ki je tragično umrl konec leta 2023 v Planici.

"Z Ičem sva zadnja leta zelo dobro sodelovala. Veliko sem se od njega naučil. V znak zaupanja mi je predal slovensko zastavo za vožnjo po skakalnici, kar mi ogromno pomeni. Ko je Ič nepričakovano odšel, je bilo težko stopiti v njegove čevlje. Ampak s takšno ekipo, kot jo imamo na skakalnici, bomo tudi to zmogli."

In prav strast do Planice je tisto, kar poganja Martina. Zanj ni zgolj delo – Planica je nekaj, kar nosi v srcu. "Planica je posebna stvar. Po enem letu se tu zberemo teptači. Vsi smo zelo veseli, da smo v Planici, ker to delo z veseljem opravljamo in v tem prekrasnem vzdušju se je užitek cel dan truditi, da je skakalnica pripravljena, kot mora biti."

Delo, ki ga Martin opravlja, ni nekaj, kar bi počel zgolj zaradi poklica – zanj je to način vsakdanjega življenja. In čeprav se njegovo ime morda ne znajde vedno na naslovnicah, je njegov prispevek k zgodbi Planice neprecenljiv.