21. oktobra 1984 je bila na sporedu zadnja preizkušnja sezone, dirka za VN Portugalske v Estorilu. Sezona 1984 je poskrbela za napet dvoboj dirkačev McLarna, Laude in Alaina Prosta.

"Niki je bil stari mojster, ko sem se pridružil McLarnu, jaz pa mlad dirkač. Vendar sva zelo hitro začela dobro sodelovati. Bil sem zelo vedoželjen in Lauda mi je veliko pomagal," je o svojem nekdanjem moštvenem kolegu leta 1988 dejal Prost. Po številu zmag je bil uspešnejši Francoz, ki je s sedmimi uvrstitvami na najvišjo stopničko med drugim izenačil rekord Jima Clarka iz leta 1963.

Tudi sicer je bil profesor, ki si je vzdevek prislužil zaradi intelektualnega pristopa do dirkanja, v odlični formi. Na predzadnji dirki sezone je izkoristil slabši dan svojega največjega tekmeca na Nürburgringu in zaostanek v skupnem seštevku z zmago stopil na le tri točke in pol.

Glede na formo je bil na Portugalskem, kamor se je formula ena vrnila prvič po letu 1960, favorit za osvojitev naslova prvaka, a dirko je moral nujno dobiti, ob tem pa upati, da Lauda ne bo končal tik za njim. Če Avstrijec ne bi osvojil niti točke, mu je za naslov zadostovalo drugo mesto.

Slaba predstava Laude v kvalifikacijah

Dodaten zagon je dirkač iz francoskega departmaja Loire dobil v kvalifikacijah, ki jih je končal na drugem mestu, premoč je moral priznati zgolj Nelsonu Piquetu, ki je bil z brabhamom v zadnjem hitrem poskusu hitrejši za 71 tisočink sekunde. Pomembnejši podatek je, da je Lauda vožnjo na čas končal šele na 11. mestu, od svojega moštvenega kolega pa je bil počasnejši za kar sekundo in štiri desetinke! V nedeljo ga je čakala gromozanska naloga, če je želel osvojiti svoj tretji naslov prvaka, prvega po letu 1977. Hkrati je upal, da bodo vremenske razmere ugodnejše. Dirkališče v Estorilu je izdatno namočil dež, nekaj časa je bil dirkaški konec tedna zaradi številnih poplav in nanosov mulja celo pod vprašajem. A oblaki so se do začetka nedeljske dirke že razpihali, steza se je posušila, posijalo je sonce in napovedalo razburljivo sklepno preizkušnjo sezone.

Slabši start, a boljše nadaljevanje Prosta

Dirko sta odlično začela četrto- in šestouvrščena dirkača iz kvalifikacij, Keke Rosberg in Nigel Mansell. Z bliskovitim startom sta se v uvodnem zavoju spustila celo v boj za vodstvo. Uspešnejši je bil Finec, ki je vodstvo ohranjal vse do konca 7. kroga, nato pa je moral vodilni položaj vendarle prepustiti Prostu. Ta je dirkal praktično brezhibno, s kirurško natančnostjo je premagoval zavoje na klasični progi Estorila, hitro je postalo jasno, da mu bo zmago, 16. v karieri, nemogoče odvzeti. Piquet je že v uvodnem krogu zdrsnil v izletno območje in padel na rep kolone 27 dirkalnikov, Rosberg je moral premoč v 5. krogu priznati še Mansllu, ki je začel (neuspešno) loviti izjemnega Prosta.

Lauda v profesorjevem slogu: storil ravno dovolj

Pa Lauda? Dirkal je v ozadju. Po pričakovanjih ni želel veliko tvegati neposredno po startu, tudi v uvodnem krogu se ni spuščal v brezkompromisne boje, nato je obtičal na 9. mestu v koloni dirkačev, ki ji ni uspelo švigniti mimo počasnega Rosberga. Seveda je imel tudi sam težave s turbopogonom svojega mclarna. A v nadaljevanju dirke je začel počasi in zanesljivo s prehitevalnimi manevri iz zavetrja v štartno-ciljni ravnini napredovati po lestvici navzgor. Imel je tudi precej sreče, saj so se številni dirkači pred njim ubadali z različnimi okvarami oziroma težavami z dirkalniki. V 33. krogu je zapeljal na tretje mesto in začel lov na Manslla. Nujno ga je moral prehiteti, če je želel osvojiti naslov, prostora in časa za napake preprosto ni bilo več. In tudi v tem primeru ga je poljubila sreča: Mansell, ki je pred portugalskim dirkaškim koncem tedna naznanil svoj odhod iz Lotusa in prihod k Williamsu za sezono 1985, je imel težave s pregrevanjem zavornega sistema. Ko se je ta dokončno vdal v 52. krogu, je Avstrijec zasedel drugo mesto, s tem pa si je tudi teoretično zagotovil naslov prvaka – položaj je moral v naslednjih 18 krogih le še obdržati, in to mu je tudi uspelo!

Ko najboljša dirkača loči le polovica točke

Tako je osvojil naslov svetovnega prvaka z najmanjšo razliko v zgodovini formule ena – pol točke. A kako je to mogoče, če polovičnih točk na dirkah formule ena praviloma ne delijo? Razlog za to se skriva v sloviti dirki za VN Monaka tistega leta. Dirki, ki je znana predvsem po tem, da je na njej prvi pravi preboj v kraljici motošporta uspel legendarnemu Ayrtonu Senni, ki je z nekonkurenčnim tolemanom zasedel drugo mesto, po mnenju številnih pa bi lahko celo zmagal, če preizkušnja v kneževini zaradi izdatnih padavin in nevarnih razmer na ulični stezi ne bi bila prekinjena v 31. od 76 krogov. Prav Prost je organizatorjem v startno-ciljni ravnini večkrat gestikuliral, naj dirko prekinejo. Poteza, ki se mu je ob koncu sezone maščevala, saj zaradi prekinitve v Monte Carlu niso podelili polnega, temveč polovično število točk. Zmaga je bila torej namesto 9 točk vredna 4,5 točke. In prav ta manko točk je Francozu na koncu spodnesel naslov prvaka.

To je bila dirka Nikijevega življenja

Leta pozneje se je Lauda, ki je tisto sezono postal edini svetovni prvak v zgodovini brez ene same zmage v kvalifikacijah (najvišja uvrstitev v vožnji na čas je bila tretje mesto), za Autosport spominjal portugalske dirke. "To je bila dirka mojega življenja. Ni je bilo težko izbrati. Zadnja dirka leta 1984 na Portugalskem, kjer sem naslov osvojil s prednostjo polovice točke pred moštvenim kolegom Prostom. To je bila zame najtežja dirka v življenju," je priznal in nadaljeval: "Konec leta 1983 je Alain na presenečenje vseh ostal brez sedeža, potem ko so se ga znebili pri Renaultu. Nenadoma je postal moj moštveni kolega. Predstavljal mi je velik izziv. Sezona je bila zelo izenačena, čeprav sva oba naredila nekaj napak. Na koncu je o naslovu prvaka odločala zadnja dirka, pred katero sem imel nekaj točk prednosti na vrhu skupnega seštevka."

Prost ga je prisilil v spremembe miselnosti

Za Autosport je leta 2017 dejal, da je bila sezona zelo težka, v Prostu je dobil izjemno hitrega tekmeca, od vsega pa je dejansko najbolj sovražil kvalifikacije. "Za dirko smo imeli na voljo 600 konjskih moči, za kvalifikacije pa kar 1200 in čisto drugačne gume. Tega sistema nisem maral, z mojega vidika je bil neumen. Kar naenkrat si imel med kvalifikacijami precej močnejši dirkalnik, dirkal si z veliko večjo hitrostjo in s poznim zaviranjem toliko tvegal, da ne moreš verjeti," je priznal Lauda, ki Prosta v kvalifikacijah nikakor ni mogel premagati. Zato je spremenil miselnost: "Ne morem vam opisati, kako me je jezilo, da ga nisem mogel premagati v kvalifikacijah. Preprosto moraš biti najhitrejši, če želiš dobiti dirko. Zato sem se odločil za nekaj sprememb: petke in sobote sem med dirkaškim koncem tedna izrabil za nastavitve dirkalnika za nedeljsko dirko. Gume, ravnotežje, vse to."

Vsi so pričakovali Prostov krstni naslov

Priznal je, da so bile kvalifikacije v Estorilu naravnost porazne, 11. startni položaj ni obetal, a ostal je optimističen. "Vedel sem, da moram v primeru Alainove zmage dirko končati tik za njim. Smešno, pred startom sem dobil občutek, da se bo vse razpletlo idealno, če le ne bom imel kakšnega bližnjega srečanja s tekmeci, v katerem bi si poškodoval dirkalnik," je v pogovoru z Adamom Cooperjem za magazin Autosport leta 1993 priznal Lauda. "Vsi so pričakovali Prostov naslov svetovnega prvaka. Marlboro, glavni pokrovitelj moštva, je natisnil na tisoče plakatov s Prostovo podobo v vlogi svetovnega prvaka," je dodal.

Na koncu je trepetal zaradi porabe goriva

Optimizem je kmalu po začetku dirke začel puhteti. Imel je težave s turbopogonom dirkalnika, ni mogel razviti želene hitrosti, posledično je obtičal v gneči dirkačev. "Potem mi je uspelo prehiteti nekaj tekmecev in spoznal sem, da je dirkalnik postal precej boljši. Spomnim se, da je imel Nigel (Mansell) težave z zavorami, prehitel sem ga in zasedel drugo mesto. A menim, da bi ga dohitel in prehitel, tudi če ne bi imel težav. Na koncu je bil dirkalnik zelo dober, a pojavila se je nova težava: porabil sem veliko goriva. Ker je bil turbopogon pokvarjen, sem dobival napačne podatke o porabi. Zadnjih pet, šest krogov sem res trepetal, skrbelo me je, da se bo dirkalnik preprosto ustavil, a se k sreči ni," je poudaril legendarni Avstrijec, zadnji avstrijski svetovni prvak v formuli ena, ki je leta 1976 na Nürburgringu čudežno preživel hudo dirkaško nesrečo.

Prost ponosen, da je del te zgodbe

"Ko je Niki osvojil prvenstvo, nisem bil žalosten. Tudi, če bi osvojil naslov v prejšnjih dveh letih, ne bi bil preveč razočaran, ker je bilo vzdušje in delovno okolje pri McLarnu enostavno pravo. Na koncu sem bil celo vesel zanj," je oktobra 2014 za Motorsport magazin razkril Prost in nadaljeval: "Kadar koli se pogovarjam z Nikijem, se skupaj spominjava teh časov in ugotavljava, da sva se zelo zabavala. Res sva bila dobra prijatelja. Včasih se spomniš tudi dogodkov zunaj dirkališč – in zabava tistega večera v Estorilu je bila res ena najboljših." Priznal je, da bi se sezona lahko obrnila tudi drugače, če ne bi imel nekajkrat smole z dirkalnikom. "Nisem imel sreče z mehanskimi okvarami, Niki pa je imel sanjsko sezono. Ko se je vrnil v formulo ena in še tretjič postal svetovni prvak z najmanjšo razliko, je bil to zgodovinski trenutek v tem športu. Ponosen sem, da sem del te zgodbe," je povedal Prost.

Sezona 1984 ga je veliko naučila

Prost je poudaril, da je bilo leto 1984 zelo pomembno za njegovo kariero. Pravzaprav eden ključnih trenutkov na poti do štirih naslovov svetovnega prvaka. "Sezona 1984 me je naučila veliko," je priznal in nadaljeval: "Od Nikija sem bil vselej hitrejši v kvalifikacijah. Na dirkah sicer ni bil hitrejši, a je bil vselej zraven. Ne morem verjeti, kolikokrat se mu je uspelo vrniti. Na dirkah je bil precej boljši kot v kvalifikacijah. To so bili tudi časi, ko si lahko veliko prehiteval iz zavetrja, dirkalnik pa posebej nastavil za kvalifikacije in nedeljske preizkušnje." Po sezoni 1984 je tudi začel razmišljati drugače, spremenil je predvsem pristop do dirkanja. "Začel sem si govoriti, da najhitrejši dirkač morda ne bo osvojil prvenstva. Že leto pozneje, torej 1985, sem nastopil na večjem številu dirk, na katerih sem razmišljal, da jih je bolje končati na drugem, tretjem ali četrtem mestu, kot da poskušam zmagati in s tem tvegati preveč. Dejansko se ves čas učiš in Niki je imel prav," je sklenil.

Laudova prerokba, ki se je uresničila

Tudi Lauda je priznal, da je bila sezona izjemno razburljiva, boji s Prostom pa tesni, zelo težki, a pravični. "Alain je bil zelo razočaran. Mislil je, da vse niti drži v svojih rokah, na odru za zmagovalce se je skoraj razjokal," je spomin na tisto nedeljsko popoldne osvetlil Lauda. Prost je že drugo leto zapored dobil največ dirk v sezoni, a na koncu ostal praznih rok. Naslov prvaka je bil sicer vse bližje: leta 1982 je Francoz za prvim mestom zaostal za 10 točk, leta 1983 za dve, v sezoni 1984 ga je do svetega grala ločilo le še pol točke. "Povedal sem mu: to je motošport. Dobro si se odrezal, vendar uspelo je na koncu meni. Ne skrbi, naslov boš osvojil naslednje leto," je v intervjuju za Autosport še povedal Lauda. In imel je prav! Alain Prost je leto dni pozneje le dočakal naslov svetovnega prvaka, v naslednjih letih pa je skupaj s Senno razvajal motošportne sladokusce in razvil eno največjih ter najsrditejših rivalstev v zgodovini tega športa. Toda leto 1984 je vseeno pripadlo kraljevi podgani z Dunaja. Prost je resda dobil portugalsko bitko, a Lauda je bil zmagovalec dirkaške vojne.

Dirka za VN Portugalske 1984, Estoril

Končni vrstni red sezone 1984, dirkači:

Končni vrstni red sezone 1984, konstruktorji: