Niki Lauda - kraljeva podgana (vzdevek mu je nadel McLarnov tržnik zaradi krivih zob) je v formulo ena prodrl leta 1971 in se prvič umaknil iz športa leta 1979, potem ko je zapustil ekipo Brabham. Osredotočil se je na podjetništvo, ustanovil je svojo letalsko družbo, nato se je vrnil v kraljico motošporta leta 1982 kot član McLarna. Vrnitev je bila vse prej kot uspešna, leta 1983 je v celotni sezoni osvojil pičlih 12 točk in prvenstvo sklenil na 10. mestu. Za nameček je po koncu sezone dobil še novega moštvenega tekmeca – šest let mlajšega, nadobudnega in vedoželjnega Alaina Prosta.
Niki Lauda - kraljeva podgana (vzdevek mu je nadel McLarnov tržnik zaradi krivih zob) je v formulo ena prodrl leta 1971 in se prvič umaknil iz športa leta 1979, potem ko je zapustil ekipo Brabham. Osredotočil se je na podjetništvo, ustanovil je svojo letalsko družbo, nato se je vrnil v kraljico motošporta leta 1982 kot član McLarna. Vrnitev je bila vse prej kot uspešna, leta 1983 je v celotni sezoni osvojil pičlih 12 točk in prvenstvo sklenil na 10. mestu. Za nameček je po koncu sezone dobil še novega moštvenega tekmeca – šest let mlajšega, nadobudnega in vedoželjnega Alaina Prosta. "Sovražil sem tega tipa. Ko sem ga zagledal, sem se razburil, saj je bil moj največji tekmec, in to celo v mojem moštvu," je za Guardian pred desetimi leti povedal Avstrijec, ki pa je kljub vsemu v svojem slogu ostal profesionalen in s francoskim asom razvil dober, spoštljiv odnos. Foto: Reuters

21. oktobra 1984 je bila na sporedu zadnja preizkušnja sezone, dirka za VN Portugalske v Estorilu. Sezona 1984 je poskrbela za napet dvoboj dirkačev McLarna, Laude in Alaina Prosta.

V vsej zgodovini formule ena se je osemkrat zgodilo, da je bila razlika ob koncu sezone med prvo- in drugouvrščenim dirkačem ena točka, in sicer v letih 1958, 1961, 1964, 1976, 1981, 1994, 2007 in 2008. Le enkrat se je zgodilo, da je o naslovu prvaka odločalo še manj - in to je bilo prav leta 1984.

"Niki je bil stari mojster, ko sem se pridružil McLarnu, jaz pa mlad dirkač. Vendar sva zelo hitro začela dobro sodelovati. Bil sem zelo vedoželjen in Lauda mi je veliko pomagal," je o svojem nekdanjem moštvenem kolegu leta 1988 dejal Prost. Po številu zmag je bil uspešnejši Francoz, ki je s sedmimi uvrstitvami na najvišjo stopničko med drugim izenačil rekord Jima Clarka iz leta 1963.

Tudi sicer je bil profesor, ki si je vzdevek prislužil zaradi intelektualnega pristopa do dirkanja, v odlični formi. Na predzadnji dirki sezone je izkoristil slabši dan svojega največjega tekmeca na Nürburgringu in zaostanek v skupnem seštevku z zmago stopil na le tri točke in pol.

Glede na formo je bil na Portugalskem, kamor se je formula ena vrnila prvič po letu 1960, favorit za osvojitev naslova prvaka, a dirko je moral nujno dobiti, ob tem pa upati, da Lauda ne bo končal tik za njim. Če Avstrijec ne bi osvojil niti točke, mu je za naslov zadostovalo drugo mesto.

McLarnova dirkača Niki Lauda in Alain Prost sta v sezoni 1984 dobila 12 od 16 dirk. Uspešnejši je bil Francoz, ki je zmagal sedemkrat, tudi na dirki za VN Nemčije v Hockenheimu (na fotografiji), kjer si je oder za zmagovalce delil prav z Laudo in Derekom Warwickom (Renault). Na Hockenheimringu 5. avgusta je prekinil trimesečni post, potem ko je nazadnje slast zmage okusil 3. junija na dirki za VN Monaka v Monte Carlu. Foto: AP
McLarnova dirkača Niki Lauda in Alain Prost sta v sezoni 1984 dobila 12 od 16 dirk. Uspešnejši je bil Francoz, ki je zmagal sedemkrat, tudi na dirki za VN Nemčije v Hockenheimu (na fotografiji), kjer si je oder za zmagovalce delil prav z Laudo in Derekom Warwickom (Renault). Na Hockenheimringu 5. avgusta je prekinil trimesečni post, potem ko je nazadnje slast zmage okusil 3. junija na dirki za VN Monaka v Monte Carlu. Foto: AP

Slaba predstava Laude v kvalifikacijah

Dodaten zagon je dirkač iz francoskega departmaja Loire dobil v kvalifikacijah, ki jih je končal na drugem mestu, premoč je moral priznati zgolj Nelsonu Piquetu, ki je bil z brabhamom v zadnjem hitrem poskusu hitrejši za 71 tisočink sekunde. Pomembnejši podatek je, da je Lauda vožnjo na čas končal šele na 11. mestu, od svojega moštvenega kolega pa je bil počasnejši za kar sekundo in štiri desetinke! V nedeljo ga je čakala gromozanska naloga, če je želel osvojiti svoj tretji naslov prvaka, prvega po letu 1977. Hkrati je upal, da bodo vremenske razmere ugodnejše. Dirkališče v Estorilu je izdatno namočil dež, nekaj časa je bil dirkaški konec tedna zaradi številnih poplav in nanosov mulja celo pod vprašajem. A oblaki so se do začetka nedeljske dirke že razpihali, steza se je posušila, posijalo je sonce in napovedalo razburljivo sklepno preizkušnjo sezone.

Lauda je največji korak k osvojitvi naslova naredil v drugi polovici sezone. Po katastrofalni ameriški mini turneji in dveh zaporednih odstopih v Detroitu in Dallasu se na zadnjih sedmih dirkah zgolj na VN Evrope, predzadnji dirki sezone na Nürburgingu, ni uvrstil na oder za zmagovalce. Vmes je nanizal tri zmage in tri druga mesta. Foto: AP
Lauda je največji korak k osvojitvi naslova naredil v drugi polovici sezone. Po katastrofalni ameriški mini turneji in dveh zaporednih odstopih v Detroitu in Dallasu se na zadnjih sedmih dirkah zgolj na VN Evrope, predzadnji dirki sezone na Nürburgingu, ni uvrstil na oder za zmagovalce. Vmes je nanizal tri zmage in tri druga mesta. Foto: AP

Slabši start, a boljše nadaljevanje Prosta

Dirko sta odlično začela četrto- in šestouvrščena dirkača iz kvalifikacij, Keke Rosberg in Nigel Mansell. Z bliskovitim startom sta se v uvodnem zavoju spustila celo v boj za vodstvo. Uspešnejši je bil Finec, ki je vodstvo ohranjal vse do konca 7. kroga, nato pa je moral vodilni položaj vendarle prepustiti Prostu. Ta je dirkal praktično brezhibno, s kirurško natančnostjo je premagoval zavoje na klasični progi Estorila, hitro je postalo jasno, da mu bo zmago, 16. v karieri, nemogoče odvzeti. Piquet je že v uvodnem krogu zdrsnil v izletno območje in padel na rep kolone 27 dirkalnikov, Rosberg je moral premoč v 5. krogu priznati še Mansllu, ki je začel (neuspešno) loviti izjemnega Prosta.

Lauda v profesorjevem slogu: storil ravno dovolj

Pa Lauda? Dirkal je v ozadju. Po pričakovanjih ni želel veliko tvegati neposredno po startu, tudi v uvodnem krogu se ni spuščal v brezkompromisne boje, nato je obtičal na 9. mestu v koloni dirkačev, ki ji ni uspelo švigniti mimo počasnega Rosberga. Seveda je imel tudi sam težave s turbopogonom svojega mclarna. A v nadaljevanju dirke je začel počasi in zanesljivo s prehitevalnimi manevri iz zavetrja v štartno-ciljni ravnini napredovati po lestvici navzgor. Imel je tudi precej sreče, saj so se številni dirkači pred njim ubadali z različnimi okvarami oziroma težavami z dirkalniki. V 33. krogu je zapeljal na tretje mesto in začel lov na Manslla. Nujno ga je moral prehiteti, če je želel osvojiti naslov, prostora in časa za napake preprosto ni bilo več. In tudi v tem primeru ga je poljubila sreča: Mansell, ki je pred portugalskim dirkaškim koncem tedna naznanil svoj odhod iz Lotusa in prihod k Williamsu za sezono 1985, je imel težave s pregrevanjem zavornega sistema. Ko se je ta dokončno vdal v 52. krogu, je Avstrijec zasedel drugo mesto, s tem pa si je tudi teoretično zagotovil naslov prvaka – položaj je moral v naslednjih 18 krogih le še obdržati, in to mu je tudi uspelo!

Alain Prost je mislil, da je imel vse niti v svojih rokah, a na koncu se mu napad na krstni naslov svetovnega prvaka ni izšel za pičle pol točke. Kot je razkril Lauda, se je na odru za zmagovalce skoraj razjokal, kar pa Francoz zanika. Foto: Reuters
Alain Prost je mislil, da je imel vse niti v svojih rokah, a na koncu se mu napad na krstni naslov svetovnega prvaka ni izšel za pičle pol točke. Kot je razkril Lauda, se je na odru za zmagovalce skoraj razjokal, kar pa Francoz zanika. Foto: Reuters

Ko najboljša dirkača loči le polovica točke

Tako je osvojil naslov svetovnega prvaka z najmanjšo razliko v zgodovini formule ena – pol točke. A kako je to mogoče, če polovičnih točk na dirkah formule ena praviloma ne delijo? Razlog za to se skriva v sloviti dirki za VN Monaka tistega leta. Dirki, ki je znana predvsem po tem, da je na njej prvi pravi preboj v kraljici motošporta uspel legendarnemu Ayrtonu Senni, ki je z nekonkurenčnim tolemanom zasedel drugo mesto, po mnenju številnih pa bi lahko celo zmagal, če preizkušnja v kneževini zaradi izdatnih padavin in nevarnih razmer na ulični stezi ne bi bila prekinjena v 31. od 76 krogov. Prav Prost je organizatorjem v startno-ciljni ravnini večkrat gestikuliral, naj dirko prekinejo. Poteza, ki se mu je ob koncu sezone maščevala, saj zaradi prekinitve v Monte Carlu niso podelili polnega, temveč polovično število točk. Zmaga je bila torej namesto 9 točk vredna 4,5 točke. In prav ta manko točk je Francozu na koncu spodnesel naslov prvaka.

Nad Ickxom se je usul plaz kritik

Takratni starter dirke, nekdanji odlični dirkač Jacky Ickx, je zaradi prekinitve na svoj račun slišal ogromno kritik. Očitali so mu, da je s prekinitvijo želel zaščititi predvsem zmago Prosta, ki je v svojih vzvratnih ogledalih lahko spremljal vse večjega tolemana Senne. A leta pozneje je Belgijec, ki se je podpisal pod osem zmag v formuli ena, dejal, da bi storil enako, kot je v pogovoru za MMC ob okrogli obletnici Sennove smrti povedal Miran Ališič.

To je bila dirka Nikijevega življenja

Leta pozneje se je Lauda, ki je tisto sezono postal edini svetovni prvak v zgodovini brez ene same zmage v kvalifikacijah (najvišja uvrstitev v vožnji na čas je bila tretje mesto), za Autosport spominjal portugalske dirke. "To je bila dirka mojega življenja. Ni je bilo težko izbrati. Zadnja dirka leta 1984 na Portugalskem, kjer sem naslov osvojil s prednostjo polovice točke pred moštvenim kolegom Prostom. To je bila zame najtežja dirka v življenju," je priznal in nadaljeval: "Konec leta 1983 je Alain na presenečenje vseh ostal brez sedeža, potem ko so se ga znebili pri Renaultu. Nenadoma je postal moj moštveni kolega. Predstavljal mi je velik izziv. Sezona je bila zelo izenačena, čeprav sva oba naredila nekaj napak. Na koncu je o naslovu prvaka odločala zadnja dirka, pred katero sem imel nekaj točk prednosti na vrhu skupnega seštevka."

Alain je bil tedaj hitrejši dirkač, tu ni nobenega dvoma. Mlajši je od mene, prišel je v ekipo in dobil najboljši dirkalnik. Dirkalnik, ki sem ga jaz razvijal zanj. To me je zelo jezilo. In, kar je najpomembneje, bil je hitrejši od mene! Moral sem ga premagati na pameten način. Z nastavitvami dirkalnika, ne s kvalifikacijami. Nikoli si nisem v resnici prizadeval osvojiti najboljšega startnega položaja, vse misli sem imel usmerjene le v nastavitve dirkalnika za dirko. To je bila pomembna odločitev, s katero mi je uspelo na koncu osvojiti naslov prvaka.

Niki Lauda leta 2017 za Autosport

Prost ga je prisilil v spremembe miselnosti

Za Autosport je leta 2017 dejal, da je bila sezona zelo težka, v Prostu je dobil izjemno hitrega tekmeca, od vsega pa je dejansko najbolj sovražil kvalifikacije. "Za dirko smo imeli na voljo 600 konjskih moči, za kvalifikacije pa kar 1200 in čisto drugačne gume. Tega sistema nisem maral, z mojega vidika je bil neumen. Kar naenkrat si imel med kvalifikacijami precej močnejši dirkalnik, dirkal si z veliko večjo hitrostjo in s poznim zaviranjem toliko tvegal, da ne moreš verjeti," je priznal Lauda, ki Prosta v kvalifikacijah nikakor ni mogel premagati. Zato je spremenil miselnost: "Ne morem vam opisati, kako me je jezilo, da ga nisem mogel premagati v kvalifikacijah. Preprosto moraš biti najhitrejši, če želiš dobiti dirko. Zato sem se odločil za nekaj sprememb: petke in sobote sem med dirkaškim koncem tedna izrabil za nastavitve dirkalnika za nedeljsko dirko. Gume, ravnotežje, vse to."

Prostu se leta 1984 ni izšlo, a pred seboj je imel svetlo prihodnost, naslov prvaka pa je osvojil štirikrat. Prvič že, kot je predvidel Lauda, naslednjo sezono, ko je brez večjih težav ugnal najbližjega zasledovalca Micheleja Alboreta, uspeh je ponovil tudi v letu 1986, kjer mu je rokavico z williamsom vrgel Nigel Mansell. Sledilo je eno najboljših obdobij formule ena in neprekosljivo ter srdito rivalstvo z Ayrtonom Senno, ki ga je za naslov ugnal po spornem zaključku dirke za VN Japonske v Suzuki leta 1989. Nazadnje se je s pomočjo inovativnega aktivnega vzmetenja naslova razveselil kot član Williamsa v svoji zadnji sezoni med elito leta 1993 (na fotografiji po sklepni dirki sezone v Adelajdi, ki jo je dobil Senna). Tudi tedaj je v sezoni dobil sedem dirk, od teh štiri zapored (VN Kanade v Montrealu, VN Francije v Magny Coursu, VN Velike Britanije v Silverstonu in VN Nemčije v Hockenheimu). Foto: Reuters
Prostu se leta 1984 ni izšlo, a pred seboj je imel svetlo prihodnost, naslov prvaka pa je osvojil štirikrat. Prvič že, kot je predvidel Lauda, naslednjo sezono, ko je brez večjih težav ugnal najbližjega zasledovalca Micheleja Alboreta, uspeh je ponovil tudi v letu 1986, kjer mu je rokavico z williamsom vrgel Nigel Mansell. Sledilo je eno najboljših obdobij formule ena in neprekosljivo ter srdito rivalstvo z Ayrtonom Senno, ki ga je za naslov ugnal po spornem zaključku dirke za VN Japonske v Suzuki leta 1989. Nazadnje se je s pomočjo inovativnega aktivnega vzmetenja naslova razveselil kot član Williamsa v svoji zadnji sezoni med elito leta 1993 (na fotografiji po sklepni dirki sezone v Adelajdi, ki jo je dobil Senna). Tudi tedaj je v sezoni dobil sedem dirk, od teh štiri zapored (VN Kanade v Montrealu, VN Francije v Magny Coursu, VN Velike Britanije v Silverstonu in VN Nemčije v Hockenheimu). Foto: Reuters

Vsi so pričakovali Prostov krstni naslov

Priznal je, da so bile kvalifikacije v Estorilu naravnost porazne, 11. startni položaj ni obetal, a ostal je optimističen. "Vedel sem, da moram v primeru Alainove zmage dirko končati tik za njim. Smešno, pred startom sem dobil občutek, da se bo vse razpletlo idealno, če le ne bom imel kakšnega bližnjega srečanja s tekmeci, v katerem bi si poškodoval dirkalnik," je v pogovoru z Adamom Cooperjem za magazin Autosport leta 1993 priznal Lauda. "Vsi so pričakovali Prostov naslov svetovnega prvaka. Marlboro, glavni pokrovitelj moštva, je natisnil na tisoče plakatov s Prostovo podobo v vlogi svetovnega prvaka," je dodal.

Na koncu je trepetal zaradi porabe goriva

Optimizem je kmalu po začetku dirke začel puhteti. Imel je težave s turbopogonom dirkalnika, ni mogel razviti želene hitrosti, posledično je obtičal v gneči dirkačev. "Potem mi je uspelo prehiteti nekaj tekmecev in spoznal sem, da je dirkalnik postal precej boljši. Spomnim se, da je imel Nigel (Mansell) težave z zavorami, prehitel sem ga in zasedel drugo mesto. A menim, da bi ga dohitel in prehitel, tudi če ne bi imel težav. Na koncu je bil dirkalnik zelo dober, a pojavila se je nova težava: porabil sem veliko goriva. Ker je bil turbopogon pokvarjen, sem dobival napačne podatke o porabi. Zadnjih pet, šest krogov sem res trepetal, skrbelo me je, da se bo dirkalnik preprosto ustavil, a se k sreči ni," je poudaril legendarni Avstrijec, zadnji avstrijski svetovni prvak v formuli ena, ki je leta 1976 na Nürburgringu čudežno preživel hudo dirkaško nesrečo.

Prost ponosen, da je del te zgodbe

"Ko je Niki osvojil prvenstvo, nisem bil žalosten. Tudi, če bi osvojil naslov v prejšnjih dveh letih, ne bi bil preveč razočaran, ker je bilo vzdušje in delovno okolje pri McLarnu enostavno pravo. Na koncu sem bil celo vesel zanj," je oktobra 2014 za Motorsport magazin razkril Prost in nadaljeval: "Kadar koli se pogovarjam z Nikijem, se skupaj spominjava teh časov in ugotavljava, da sva se zelo zabavala. Res sva bila dobra prijatelja. Včasih se spomniš tudi dogodkov zunaj dirkališč – in zabava tistega večera v Estorilu je bila res ena najboljših." Priznal je, da bi se sezona lahko obrnila tudi drugače, če ne bi imel nekajkrat smole z dirkalnikom. "Nisem imel sreče z mehanskimi okvarami, Niki pa je imel sanjsko sezono. Ko se je vrnil v formulo ena in še tretjič postal svetovni prvak z najmanjšo razliko, je bil to zgodovinski trenutek v tem športu. Ponosen sem, da sem del te zgodbe," je povedal Prost.

Niki Lauda se je z veseljem večkrat ozrl v preteklost in obudil spomin na eno najtežjih dirk svojega življenja. V formuli ena je dirkal med letoma 1971 in 1979 ter 1982 in 1985. Odpeljal je 177 dirk, dobil jih je 25, 54-krat se je uvrstil na oder za zmagovalce, osvojil 24 'polov', prav tolikokrat je odpeljal tudi najhitrejši krog. Prav vse tekmece si je v prvenstvu podredil v letih 1975, 1977 in 1984. Po dirkaški karieri se je še bolj podal v podjetniške vode, z družbo Lauda Air je leta 1991 po letalski nesreči Boeinga 767-300ER, v kateri je umrlo vseh 213 ljudi na krovu, dvignil nemalo prahu, ostal je prisoten tudi v kraljici motošporta, kjer se je preizkusil v številnih vlogah, med drugim je bil tudi svetovalec Ferrarija in Mercedesa. Po kroničnih težavah z ledvicami in pljuči je v 71. letu starosti umrl 20. maja 2019. Foto: EPA
Niki Lauda se je z veseljem večkrat ozrl v preteklost in obudil spomin na eno najtežjih dirk svojega življenja. V formuli ena je dirkal med letoma 1971 in 1979 ter 1982 in 1985. Odpeljal je 177 dirk, dobil jih je 25, 54-krat se je uvrstil na oder za zmagovalce, osvojil 24 'polov', prav tolikokrat je odpeljal tudi najhitrejši krog. Prav vse tekmece si je v prvenstvu podredil v letih 1975, 1977 in 1984. Po dirkaški karieri se je še bolj podal v podjetniške vode, z družbo Lauda Air je leta 1991 po letalski nesreči Boeinga 767-300ER, v kateri je umrlo vseh 213 ljudi na krovu, dvignil nemalo prahu, ostal je prisoten tudi v kraljici motošporta, kjer se je preizkusil v številnih vlogah, med drugim je bil tudi svetovalec Ferrarija in Mercedesa. Po kroničnih težavah z ledvicami in pljuči je v 71. letu starosti umrl 20. maja 2019. Foto: EPA
Alain Prost (na fotografiji med pogrebom Nikija Laude ob Laudovem sinu Mathiasu) je leta 1985 po treh tesnih porazih vendarle osvojil naslov svetovnega prvaka. In to suvereno, sezono je končal z 20 točkami naskoka pred najbližjim zasledovalcem, dirkačem Ferrarija Michelejem Alboretom. Član motošportne elite je bil med letoma 1980 in 1991 ter leta 1993. Osvojil je štiri naslove svetovnega prvaka (1985, 1986, 1989 in 1993), odpeljal 202 dirki, na katerih je bil najboljši 51-krat. 33-krat si je privozil 'pole', odpeljal je 41 najhitrejših krogov. Po koncu dirkaške kariere je postal komentator na francoski televiziji TF1, bil je član ekipe za promocijo znamke Renault, tehnični svetovalec pri McLarnu, ustanovil je tudi svojo ekipo v formuli ena – Prost Grand Prix –, ki je nastopala med letoma 1997 in 2001. Trikrat ji je uspela uvrstitev na oder za zmagovalce (3. mesto Olivierja Panisa na VN-ju Brazilije 1997, 2. mesto Panisa na VN Španije 1997 in 2. mesto Jarna Trullija na VN-ju Avstrije leta 1999). Foto: EPA
Alain Prost (na fotografiji med pogrebom Nikija Laude ob Laudovem sinu Mathiasu) je leta 1985 po treh tesnih porazih vendarle osvojil naslov svetovnega prvaka. In to suvereno, sezono je končal z 20 točkami naskoka pred najbližjim zasledovalcem, dirkačem Ferrarija Michelejem Alboretom. Član motošportne elite je bil med letoma 1980 in 1991 ter leta 1993. Osvojil je štiri naslove svetovnega prvaka (1985, 1986, 1989 in 1993), odpeljal 202 dirki, na katerih je bil najboljši 51-krat. 33-krat si je privozil 'pole', odpeljal je 41 najhitrejših krogov. Po koncu dirkaške kariere je postal komentator na francoski televiziji TF1, bil je član ekipe za promocijo znamke Renault, tehnični svetovalec pri McLarnu, ustanovil je tudi svojo ekipo v formuli ena – Prost Grand Prix –, ki je nastopala med letoma 1997 in 2001. Trikrat ji je uspela uvrstitev na oder za zmagovalce (3. mesto Olivierja Panisa na VN-ju Brazilije 1997, 2. mesto Panisa na VN Španije 1997 in 2. mesto Jarna Trullija na VN-ju Avstrije leta 1999). Foto: EPA

Sezona 1984 ga je veliko naučila

Prost je poudaril, da je bilo leto 1984 zelo pomembno za njegovo kariero. Pravzaprav eden ključnih trenutkov na poti do štirih naslovov svetovnega prvaka. "Sezona 1984 me je naučila veliko," je priznal in nadaljeval: "Od Nikija sem bil vselej hitrejši v kvalifikacijah. Na dirkah sicer ni bil hitrejši, a je bil vselej zraven. Ne morem verjeti, kolikokrat se mu je uspelo vrniti. Na dirkah je bil precej boljši kot v kvalifikacijah. To so bili tudi časi, ko si lahko veliko prehiteval iz zavetrja, dirkalnik pa posebej nastavil za kvalifikacije in nedeljske preizkušnje." Po sezoni 1984 je tudi začel razmišljati drugače, spremenil je predvsem pristop do dirkanja. "Začel sem si govoriti, da najhitrejši dirkač morda ne bo osvojil prvenstva. Že leto pozneje, torej 1985, sem nastopil na večjem številu dirk, na katerih sem razmišljal, da jih je bolje končati na drugem, tretjem ali četrtem mestu, kot da poskušam zmagati in s tem tvegati preveč. Dejansko se ves čas učiš in Niki je imel prav," je sklenil.

Laudova prerokba, ki se je uresničila

Tudi Lauda je priznal, da je bila sezona izjemno razburljiva, boji s Prostom pa tesni, zelo težki, a pravični. "Alain je bil zelo razočaran. Mislil je, da vse niti drži v svojih rokah, na odru za zmagovalce se je skoraj razjokal," je spomin na tisto nedeljsko popoldne osvetlil Lauda. Prost je že drugo leto zapored dobil največ dirk v sezoni, a na koncu ostal praznih rok. Naslov prvaka je bil sicer vse bližje: leta 1982 je Francoz za prvim mestom zaostal za 10 točk, leta 1983 za dve, v sezoni 1984 ga je do svetega grala ločilo le še pol točke. "Povedal sem mu: to je motošport. Dobro si se odrezal, vendar uspelo je na koncu meni. Ne skrbi, naslov boš osvojil naslednje leto," je v intervjuju za Autosport še povedal Lauda. In imel je prav! Alain Prost je leto dni pozneje le dočakal naslov svetovnega prvaka, v naslednjih letih pa je skupaj s Senno razvajal motošportne sladokusce in razvil eno največjih ter najsrditejših rivalstev v zgodovini tega športa. Toda leto 1984 je vseeno pripadlo kraljevi podgani z Dunaja. Prost je resda dobil portugalsko bitko, a Lauda je bil zmagovalec dirkaške vojne.

Dirka za VN Portugalske 1984, Estoril

#DirkačMoštvoČas
1Alain ProstMcLaren1:41:11,753
2Niki LaudaMcLaren+13,425
3Ayrton SennaToleman20,042
4Michele AlboretoFerrari20,317
5Elio de AngelisLotus1:32,169
6Nelson PiquetBrabham1 krog
7Patrick TambayRenault1 krog
8Riccardo PatreseAlfa Romeo1 krog
9Rene ArnouxFerrari1 krog
10Manfred WinkelhockBrabham1 krog
11Stefan JohanssonToleman1 krog
12Andrea de CesarisLigier1 krog
13Gergard BergerATS2 kroga
14Jacques LaffiteWilliams3 krogi
15Mauro BaldiSpirit4 krogi
16Jo GartnerOsella5 krogov
17Eddie CheeverAlfa Romeo6 krogov
Odstop: Philippe Alliot (RAM), Marc Surer (Arrows), Jonathan Palmer (RAM), Thierry Boutsen (Arrows), Francois Hesnault (Ligier), Keke Rosberg (Williams), Philippe Streiff (Renault), Derek Warwick (Renault), Nigel Mansell (Lotus), Piercarlo Ghinzani (Osella)
Najhitrejši krog: Niki Lauda (1:22,996)

Končni vrstni red sezone 1984, dirkači:

#DirkačMoštvoTočke
1Niki LaudaMcLaren72
2Alain ProstMcLaren71,5
3Elio de AngelisLotus34
4Michele AlboretoFerrari30,5
5Nelson PiquetBrabham29
6Rene ArnouxFerrari27
7Derek WarwickRenault23
8Keke RosbergWilliams20,5
9Ayrton SennaToleman13
10Nigel MansellLotus13
11Patrick TambayRenault11
12Teo FabiBrabham9
13Riccardo PatreseAlfa Romeo8
14Jacques LaffiteWilliams5
15Thierry BoutsenArrows5
16Stefan JohanssonTyrrell/Toleman3
-Eddie CheeverAlfa Romeo3
18Andrea de CesarisLigier3
19Piercarlo GhinzaniOsella2
20Marc SurerArrows1

Končni vrstni red sezone 1984, konstruktorji:

#MoštvoDirkaška zasedbaTočke
1McLarenLauda, Prost143,5
2FerrariAlboreto, Arnoux57,5
3LotusDe Angelis, Mansell47
4BrabhamPiquet, T. Fabi, C. Fabi, Winkelhock38
5RenaultTambay, Warwick, Streiff34
6WilliamsLaffite, Rosberg25,5
7TolemanSenna, Johansson, Cecotto, Martini16
8Alfa RomeoPatrese, Cheever11
9LigierDe Cesaris, Hesnault3
10Arrows FordBoutsen, Surer3
12OsellaGhinzani, Gartner2