Vso svojo kariero, ki se je raztezala med letoma 1997 in 2011, je Trulli, dirkač iz Pescare, preživel nekje v jakostni sredini karavane kraljice motošporta. Nikoli ni zares imel dirkalnika za zmagovanje, dirkal je za Minardi, Prost, Jordan, Renault, pozneje še za Toyoto in Lotus. A leta 2004 mu je uspelo doseči vrhunec kariere – in to na najprestižnejši dirki na koledarju, monaški preizkušnji v mondenem Monte Carlu.

Do tedaj je sicer trikrat stopil na stopničke. Nekoliko presenetljivo leta 1999 s prost peugeotom, ko je dirko za VN Evrope na Nürburgringu končal tik pod vrhom, štiri leta pozneje z renaultom v Hockenheimu (VN Nemčije), kjer je bil tretji, na najnižjo stopničko je stopil še leta 2004 v Barceloni.

Renault je tedaj s Trullijem tudi prekinil niz osmih zaporednih zmag Ferrarija, ki je segal še v prejšnjo sezono. S tem je prekinil enoličnost, do katere so številni ljubitelji formule ena čutili že skoraj prezir, a to je bil, kot se je pozneje izkazalo, zgolj slab konec tedna za moštvo iz Maranella. Do konca sezone sta Michael Schumacher in Rubens Barrichello na 12 dirkah namreč nanizala še 10 zmag.

'Pole', ki ga je lovil vso kariero

Po relativno dobrih rezultatih na uvodnih petih dirkah sezone so pri Renaultu pričakovali še en uspešen konec tedna v kneževini. A nihče najbrž ni pričakoval tako izjemnega kvalifikacijskega kroga Trullija, ki je traso odpeljal v 1:13,985, in bil slabe štiri desetinke sekunde hitrejši od najbližjega zasledovalca, Ralfa Schumacherja v williamsu. To je bil tedaj rekord proge – moštvenega kolega Fernanda Alonsa, ki je kvalifikacije sklenil na 4. mestu, je ugnal za 0,423 sekunde. To je bil za Italijo prvi pole position po šestih letih. "Nad svojim časom kroga sem več kot navdušen. Kar ne morem verjeti, da sem ga odpeljal pod minuto in 14 sekundami. Uspela mi je izjemna predstava. Biti v Monaku na prvem mestu je nekaj, kar lovim že vso kariero, tako da sem zelo zadovoljen," je tedaj sedmi sili veselo razlagal Trulli, ki pa se je zavedal, da je nedeljska dirka še zelo dolga.

Poleg tega tudi statistika ni bila ravno na njegovi strani. Namreč, v zadnjih letih je bil najboljši startni položaj v kneževini kot zaklet za zmago na nedeljski dirki. Zadnji, ki mu je uspelo slaviti v Monte Carlu po najhitrejšem kvalifikacijskem krogu, je bil Mika Häkkinen z mclarnom leta 1998.

Fisichella poskrbel za prvi prihod varnostnega avtomobila

Čeprav je Ralf Schumacher v kvalifikacijah dosegel drugi čas, je dirko zaradi kazni začel šele z 12. startnega mesta. Tako je v prvo startno vrsto napredoval Jenson Button z barom hondo, z druge startne vrste sta dirko začela Alonso in Michael Schumacher. Trulli je dirko začel odlično, izkazal se je tudi Alonso, ki je napredoval na drugo mesto. Še najbolje se je sicer odrezal Takuma Sato, ki je z izjemnim startom prehitel tako Michaela Schumacherja kot Kimija Räikkönena v mclarnu, a je nato kmalu odstopil, ko je odpovedal njegov pogonski sklop, ki je ulično dirkališče zavil v gosto belo dimno zaveso. Tedaj jo je najslabše odnesel Giancarlo Fisichella, ki je trčil v Davida Coultharda, se prevrnil in poskrbel za prvi prihod varnostnega avtomobila.

Nenavadna nesreča Michaela Schumacherja

Po prvih postankih se razmerje moči pri vrhu ni spremenilo, Trulli in Alonso sta zadržala vodilni položaj. Na stezi, kjer je prehitevanje praktično nemogoče, se ni zgodilo nič posebnega do 42. kroga, ko je v predoru Alonso v želji, da bi prehitel za krog zaostalega Ralfa Schumacherja, zapeljal z idealne linije na umazani del, izgubil nadzor nad dirkalnikom in treščil v zaščitno ogrado. Varnostni avtomobil je še drugič zapeljal na stezo, kar so pri Renaultu in BAR-u hitro izkoristili za postanek, Michael Schumacher pa je s ferrarijem ostal na stezi. Sledila je ena najbolj nenavadnih nesreč v njegovi karieri. V 46. krogu je za varnostnim avtomobilom na hitro zavrl, saj je želel dvigniti temperaturo v svojih zavorah in za hip ujel nepripravljenega Juana Pabla Montoyo, ki je vozil za njim, čeprav je zaostajal že za krog. Kolumbijec je s sprednjim delom zadel zadek Nemčevega ferrarija, ki je zletel v zaščitno ogrado.

Kamere so v svet ponesle sliko rdečega dirkalnika, ki je iz predora zapeljal z zlomljeno levo obeso, njegovih upov po šesti zaporedni zmagi na uvodu sezone, s čimer bi postavil nov mejnik v formuli ena, je bilo konec. Dirkalnik je le še pripeljal do garaže in odstopil.

Button pretil, a zaman

V boju za zmago so tako na papirju ostali le še trije dirkači; Trulli, Button in Rubens Barrichello. V resnici sta se za zmago na ulicah Monte Carla bojevala le dva, Italijan in Britanec. Button se je v zaključku dirke Trulliju močno približal, a na zavitih in ozkih ulicah kneževine ga preprosto ni mogel prehiteti. Trulli ni želel tvegati zgodovinske priložnosti, dosegal je želene čase krogov, vselej je storil dovolj, da je s svojim renaultom ostal pred najbližjim zasledovalcem, po dobri uri in 45 minutah dirkanja je končno tudi prečkal ciljno črto. Po 117 dirkah je vendarle dočakal svojih 15 minut slave. Ko je prodrl v kraljico motošporta, je veliko obetal, a dosegel je zelo malo. Po navadi je največ pokazal v kvalifikacijah, kjer je večkrat izstopal, dirke pa so se mu velikokrat sfižile. Monako 2004 je bil zanj (končno) popoln v vseh pogledih. Button je bil drugi (+0,497), v krogu zmagovalca je dirko končal le še Barrichello (+1:15,766).

Na vrhu sveta, član Renaulta pa le do konca sezone

"Tako dolgo sem čakal na zmago – in dočakal sem jo na najboljši dirki v Monaku. V zaključku nisem želel veliko tvegati. Delal sem, kar sem moral. Dosegal sem želene čase, tveganje je bilo popolnoma nesmiselno. Vse smo imeli pod nadzorom. To je bil brezhiben konec tedna, zmagal pa sem na najboljši mogoči način: ves čas sem bil na vrhu," je po dirki vidno ganjen povedal Trulli, ki je v skupnem seštevku skočil na 4. mesto. Renault je v primerjavi s prejšnjo sezono naredil velik korak naprej v razvoju, v naslednjih dveh letih je nato Alonso z njim celo postal dvakratni svetovni prvak. A Trulliju, ki je bil pred natanko 20 leti na vrhu motošportnega sveta, nikoli ni bilo usojeno dirjati po progah z zmagovitima renaultoma R25 in R26. Njegov odnos z vodjo francoskega moštva Flaviem Briatorejem se je do konca sezone močno poslabšal, bilo je veliko kazanja s prsti in medsebojnih obtoževanj. Italijanski poslovnež iz Verzuola je poudaril Trullijev močan padec v formi v drugi polovici leta, medtem ko je dirkač Renault obtoževal, da mu daje slabšo opremo od moštvenega kolega.

Sledil je odhod k Toyoti, s katero se je še trikrat povzpel na oder za zmagovalce (na VN Francije 2008, VN Avstralije 2009 in VN Bahrajna istega leta je osvojil 3. mesto), zadnji dve sezoni svoje kariere je preživel z Lotusom, s katerim pa ni več osvojil niti točke.

Kje je končal pregrešno drag diamant?

Edina zmaga v karieri Jarna Trullija. Prekinitev zmagovitega niza Michaela Schumacherja in Ferrarija ter veliko dogajanja na tradicionalno eni najbolj dolgočasnih dirk v formuli ena. Po tem so si številni ljubitelji kraljice motošporta zapomnili VN Monaka 2004. Znana je pa še po enem zloglasnem dogodku, v središče katerega je postavljen diamant, vreden več kot četrt milijona ameriških dolarjev. Pri Jaguarju so želeli izstopati v blišču Monaka, sinonimu za luksuz in prestiž. Ob promociji filma Oceanovih dvanajst, zaradi katere je spremenilo tudi barve dirkalnikov iz prepoznavne zelene v rdečo, se je moštvo, za katero sta nastopala Mark Webber in Christian Klien, povezalo s trgovcem z diamanti Steinmetzem. Skupaj z nekaterimi hollywoodskimi zvezdniki, med katerimi so bili tudi George Clooney, Matt Damon in Brad Pitt, sta pripravila nepozaben promocijski dogodek, ki še danes odmeva v motošportnih krogih. Na nosova jaguarjev cosworth R5 sta pritrdila pregrešno draga diamanta, vredna več kot 300 tisoč ameriških dolarjev. Neverjetna zgodba, ki kaže, kako daleč so nekateri pripravljeni seči v lovu na blišč in pozornost. A tu se zgodba usodno zaplete ...

Medijska pozornost, ki se je "ne da kupiti"

V uvodnem krogu nedeljske dirke je Klien namreč razbil svoj dirkalnik v zavoju Loews. Ko so člani Jaguarja prispeli na prizorišče nesreče, diamanta na dirkalniku ni bilo več. Kaj točno se je z dragocenim mineralom zgodilo, po vseh teh letih ostaja skrivnost. "Minuto po nesreči mi je telefon skoraj pregorel, klicali so me od vsepovsod in me spraševali, ali imamo diamant," je leta pozneje v podkastu On the Edge povedal Nav Sidhu, predstavnik za stike z javnostjo pri Jaguarju. "Kmalu je postalo jasno, da smo ga izgubili," je dodal, a poudaril: "Toda v Združenih državah Amerike smo zaradi tega poželi veliko medijske pozornosti, v poročilih sploh niso omenili zmagovalca dirke. Vodstvu Jaguarja se je zdelo vse to imenitno. Takšne stopnje medijske pozornosti na najprestižnejši dirki na svetu se preprosto ne da kupiti. Še danes verjamem, da nam je vse skupaj posredno prineslo na desetine milijonov funtov." Volk sit, koza cela. Očitno. Tudi to je formula ena.

Dirka za VN Monaka 2004, Monte Carlo