Oglas
Britansko moštvo je upalo, da bo Fia na zadnji dirki sezone v Braziliji zaradi neustrezne uporabe goriva diskvalificirala voznike Williamsa in BMW Sauberja, s čimer bi Lewis Hamilton napredoval s sedmega mesta na četrtega in v skupnem seštevku pridobil dovolj točk, da bi na vrhu prehitel Räikkönena.
Finski voznik v Ferrariju je tako postal že 29. dirkač, ki se je v najelitnejšem bencinskem športu okitil z naslovom svetovnega prvaka. V naslednji fotozgodbi si oglejte kratke predstavitve 14-ih voznikov, ki so bili prvaki vsaj dvakrat.
Slavko Jerič
1. Michael Schumacher (Nemčija). Najuspešnejši voznik v zgodovini formule 1. V svoji zbirki ima ogromno rekordov, še najbolj je znan po kar sedmih naslovih svetovnega prvaka (1994, 1995, 2000-2004) in kar 91-ih zmagah. Znan je bil po izjemni motivaciji, saj je bil ves čas kariere nabrušen na nož in je marsikdaj želel po bližnjici preskočiti kakšno oviro. Foto: EPA
2. Juan Manuel Fangio (Argentina). Bil je prvi veliki junak formule 1, saj si je že v prvem desetletju obstoja tega tekmovanja privozil pet naslovov prvaka (1951, 1954-1957), in to s kar štirimi različnimi vozili. Njegovo ime počasi drsi z večine lestvic rekordov, saj so bile sezone takrat sestavljene le s sedmimi ali z osmimi dirkami v sezoni. El Maestro je umrl leta 1995. Foto: EPA
3. Alain Prost (Francija). Zaradi svoje premišljene, umirjene in taktične vožnje ga niso zaman klicali Profesor. Svoje štiri naslove je osvajal v letih 1985, 1986, 1989 in 1993. Ob koncu 80-ih in v začetku 90-ih je skupaj s Ayrtonom Senno tvoril enega največjih rivalstev v zgodovini športa. Kljub zavidljivi statistiki je imel tudi nekaj smole, saj je štirikrat osvojil naslov podprvaka, leta 1984 je naslov zgrešil le za pol točke, leto prej pa za dve. V sezoni 1988 je osvojil celo več točk kot Senna, a je naslov izgubil zaradi posebnega sistema, ko so se najslabši izidi sezone črtali. Foto: EPA
4. Jack Brabham (Avstralija). Svoje tri naslove je osvojil v letih 1959, 1960 in 1966. V drugi polovici kariere je vozil tudi z lastnim vozilom, ki ga je v 70-ih in 80-ih letih vodil tudi Bernie Ecclestone. Foto: EPA
5. Jackie Stewart (Velika Britanija). Leteči Škot je svetovni prvak postal v letih 1969, 1971 in 1973. Po karieri se je v ZDA uveljavil kot televizijski komentator. Med letoma 1997 in 1999 je precej neuspešno v formuli vodil lastno moštvo Stewart (danes Red Bull). Foto: EPA
6. Niki Lauda (Avstrija). Tisti dirkač, ki je v nesreči v Nurburgringu 1976 več sekund gorel in komaj ušel smrti. Svetovni prvak je postal v letih 1975, 1977 in 1984. Vodi svojo letalsko podjetje Lauda Air. Njegov 26-letni sin Mathias se tudi ukvarja z dirkanjem, a je daleč od očetovih uspehov. Foto: EPA
7. Nelson Piquet (Brazilija). Tudi Piquet ima sina dirkača, ki pa je mnogo bliže formuli 1, saj je bil letos testni voznik pri Renaultu. Kraljeval je v 80-ih letih, ko je osvojil tri naslove (1981, 1983 in 1987). Foto: EPA
8. Ayrton Senna (Brazilija). Zadnji dirkač, ki je umrl zaradi posledic dirkaških nesreč v formuli 1. Zaradi svoje strastne in predane vožnje je bil eden najbolj popularnih voznikov v zgodovini tega tekmovanja. V formulo ena se bo zapisal z izjemnimi nastopi v kvalifikacijah, po odlični vožnji v dežju, nepozabnih dvobojih z Alainom Prostom in po treh naslovih prvaka (1988, 1990 in 1991). Umrl je 1. maja 1994 v Imoli. Foto: EPA
9. Alberto Ascari (Italija). Prvi junak Ferrarija, s katerim je prvak postal v letih 1952 in 1953. Prvotno se je ukvarjal z motocikli, nato pa se po sledeh očeta Antonia preusmeril na štirikolesnike. Umrl je leta 1955 v Monzi, kjer je testiral svoje vozilo. Zanimivo je, da je njegov oče 30 let prej prav tako umrl v dirkaški nesreči. Foto: EPA
10. Jim Clark (Velika Britanija). V 60-ih letih je prevladoval Škot Jim Clark, ki je prvak postal v letih 1963 in 1965. Umrl je leta 1968 v dirkaški nesreči. Takrat je bil s 25 zmagami in 33 najboljšimi startnimi položaji najuspešnejši voznik. Foto: EPA
11. Graham Hill (Velika Britanija). Eden najuspešnejših voznikov vseh časov v F1 je bil prvak v letih 1962 in 1968. Je edini dirkač, ki je slavil na treh največjih dirkah: 500 milj Indianapolisa (1966), 24 ur LeMansa (1972) in v Monte Carlu (1963-1965, 1968, 1969). Umrl je v letalski nesreči leta 1975. S sinom Damonom Hillom (prvak je bil leta 1996) sestavlja edini prvaški par oče-sin. Foto: EPA
12. Emerson Fittipaldi (Brazilija). Svetovni prvak je postal v letih 1972 in 1974. Uspešen je bil tudi v Cartu in Indianapolisu 500. Foto: EPA
13. Mika Häkkinen (Finska). Zadnji svetovni prvak v McLarnu (1998, 1999). Slovi kot dirkač, ki je med dejavno kariero največ sivih las povzročil Michaelu Schumacherju. Po koncu kariere v F1 je ostal zvest Mercedesu, s katerim je dirkal v razredu DTM, a je bil veliko manj uspešen. Foto: EPA
14. Fernando Alonso (Španija). Najmlajši svetovni prvak v zgodovini tega tekmovanja se je z Renaultom na vrh zavihtel v letih 2005 in 2006. Njegova selitev v McLaren ni bila preveč uspešna, saj je v britanskem moštvu zdržal le leto dni. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje