Jordan je bil ena najvidnejših osebnosti v zgodovini formule ena. Nemogoče ga je samo omejiti na kraljico motošporta, njegov vpliv je segal daleč iz njenih okvirjev. Znan je bil po razkošni osebnosti, pikrem, a dobronamernem humorju, predvsem ga je zaznamovala neomajna strast do dirkanja.

Njegova življenjska zgodba je zgodba o vztrajnosti, inovativnosti in uspehu, enega največjih pečatov pa je pustil s prizadevanji za razvoj mladih, bodočih zvezd formule ena. Kar nekaj jih je nastopalo za njegovo moštvo Jordan Grand Prix, s katerim je v motošportno elito prodrl leta 1991. To kultno moštvo iz Silverstona, ki je nastopalo pod irsko zastavo, ima poseben prostor v analih formule ena in v spominu zvestih privržencev tega športa.

Ne le zaradi Jordana samega, temveč njegovega prispevka k razvoju mladih dirkačev, vodenja neodvisne ekipe, tekmovanja in merjenja moči z večjimi, bogatejšimi konstruktorji – in navsezadnje tudi zaradi ene najbolj ikoničnih poslikav dirkalnika s kačjim vzorcem. Vse to je bil za formulo ena Eddie Jordan, ki je v 77. letu starosti po dolgotrajnem boju s hudo boleznijo umrl v četrtek v Cape Townu.

Hitro je pokazal strast do dirkanja

Eddie Jordan se je rodil 30. marca 1948 v Dublinu na Irskem. Že zelo zgodaj je začel kazati zanimanje za motošport, ki je hitro preraslo v strast. Kot mnogi dirkači, ki so pozneje prodrli v formulo ena, je tudi on začel motošportno udejstvovanje v gokartih. V najstniških letih se je udeležil številnih irskih tekmovanj, a hitro je postalo jasno, da si v karieri želi bistveno več. Želel je nastopati v naprednejših motošportnih razredih. V zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja mu je to tudi uspelo z nastopanjem na irskem prvenstvu formula ford, kjer si je ustvaril ime s prirojenim dirkaškim talentom. Pozneje se je preizkusil v višjih razredih, odpeljal je tudi eno dirko v formuli dve, leta 1981 se je med drugim udeležil še vzdržljivostnega preizkusa 24 ur Le Mansa.

Leta 1991 prodrl v formulo ena

Njegova dirkaška kariera je bila sorazmerno kratka, saj je hitro spoznal, da si želi predvsem lastiti moštvo, s tem pa tudi vplivati na razvoj dirkaških talentov. Leta 1979 je ustanovil moštvo Eddie Jordan Racing, s katerim je leta 1987 tudi osvojil britansko formulo tri z Johnnyjem Herbertom. A želel si je še več. Želel je prodreti v formulo ena. To mu je naposled uspelo leta 1991 z moštvom Jordan Grand Prix. Ta kultni irski kolektiv se je rodil iz vizije, da z omejenimi sredstvi, a neizmerno strastjo ustvari neodvisno, konkurenčno ekipo v formuli ena. Brezkompromisno se je podal v boj z večjimi, finančno najbolj podprtimi ekipami, kot so bili tedaj Ferrari, McLaren in Williams.

Z Jordanom je krst doživel tudi veliki Schumacher

Jordan Grand Prix je krstno dirko v formuli ena odpeljal v Phoenixu (VN ZDA), ki je znana tudi kot prva dirka v karieri bodočega dvakratnega svetovnega prvaka Mike Häkkinena. Eddie je moštvo zgradil tako rekoč iz nič in hitro je pritegnil pozornost javnosti. Od tekmecev se je najbolj razlikoval po tem, da je izjemno dobro gospodaril z denarjem, iz omejenih sredstev je iztržil ogromno, še posebej je izstopala njegova sposobnost pritegniti mlade, nadarjene dirkače. Ko so dirkača njegove ekipe Bertranda Gachota aretirali in poslali za zapahe, potem ko se je v manjši prometni nesreči znesel nad taksistom, je v svoje vrste zvabil – Michaela Schumacherja! Resda samo za eno dirko – VN Belgije 1991 –, a tedaj je Schumi v kvalifikacijah s 7. mestom storil dovolj, da je pritegnil pozornost Benettona, s katerim je nato v naslednjih letih dvakrat postal svetovni prvak.

Spa-Francorchamps 1998, ki nikoli ne bo odšel v pozabo

Moštvo se je hitro udomačilo v sredini konstruktorskega seštevka, sem in tja je doseglo vrhunski rezultat. Za prve stopničke je leta 1994 v Aidi na VN Pacifika poskrbel Rubens Barrichello, impresivna je bila tudi kanadska dirka leto pozneje. Barrichello in moštveni kolega Eddie Irvine sta jo končala na drugem in tretjem mestu (tedaj je edino zmago v karieri dosegel Jean Alesi s ferrarijem). Za prvo zmago so morali v Silverstonu počakati vse do dirke za VN Belgije 30. avgusta 1998. Dirke, ki je znana po kaotičnem startu in verižnem trčenju 13 dirkačev na razmočeni stezi Spa-Francorchampsa ter srboritemu Michaelu Schumacherju, ki je želel po odstopu v McLarnovi garaži fizično obračunati z Davidom Coulthardom. A znana je tudi po dvojni zmagi Jordanove ekipe, ki sta jo prinesla Damon Hill in Ralf Schumacher. Eddie Jordan je bil vzhičen. V slogu irskega škrata, ki se prikaže na koncu mavrice, je poskakoval po paddocku dirkališča, nasmeška z obraza mu ni mogel izbrisati niti spodrsljaj organizatorjev, ki so na podelitvi zaigrali britansko namesto irske himne.

Leta 1999 tretji v konstruktorskem seštevku

Uspehi so se nadaljevali. Pod Eddiejevim vodstvom je irski kolektiv svetlo sijal v blišču formule ena, redno se je uvrščal med pet najboljših konstruktorjev svetovnega prvenstva, leta 1999 je bil Jordan Grand Prix celo tretja najboljša ekipa med elito. Jordanove strateške odločitve in osredotočanje na mlade, dokazovanja željne dirkače so se izkazali za zmagovito formulo. Kraljico motošporta je vseskozi zalagal s svežim talentom, sam pa je od tega tudi živel. Po Belgiji leta 1998 je irsko moštvo dobilo še tri dirke: VN Francije in VN Italije leta 1999 (obakrat je slavil Heinz-Harald Frentzen), zadnjič je slast zmage okusilo v Sao Paulu leta 2003, ko je dirko za VN Brazilije dobil Giancarlo Fisichella. Zadnjič se je dirkač Jordana na oder za zmagovalce uvrstil na zloglasni dirki za VN ZDA 2005 v Indianapolisu, ko je tretje (od šestih) mest osvojil Portugalec Tiago Monteiro. Ostala moštva so skupaj s svojimi dirkači zaradi nezanesljivosti Michelinovih gum na ameriškem dirkališču dirko bojkotirala.

Preveliki stroški in prodaja moštva

Denar je sveta vladar. V formuli ena je to še bolj očitno. Jordan se je vsa leta srečeval s težavami pri zagotavljanju pokroviteljskih sredstev in financiranja. Največji pokrovitelji so sklepali posle s Ferrarijem, McLarnom, Renaultom, drugim so ostale drobtinice. Tekmovanje med elito je zato manjšim moštvom, kar je Jordan Grand Prix vsekakor še vedno bil, predstavljalo velik izziv. Stroški so se iz leta v leto večali, težje je bilo zagotoviti tudi pokroviteljska sredstva. Ko se račun več ni izšel, je bil Eddie primoran svoje moštvo prodati skupini Midland, ki je pozneje postala znana kot Spyker F1, ta pa se je prelevila v Force India F1. Danes moštvo v formuli ena tekmuje pod imenom Aston Martin. S prodajo moštva je Irec postal nesramno bogat, a obenem tudi zelo razočaran. Bojda naj bi se ob podpisu pogodbe razjokal, sebe pa označil za zgubo. Zanj je bilo nekega obdobja v formuli ena konec, vendar Irec še zdaleč ni nameraval odjahati v sončni zahod.

Zabavanje gledalcev med prenosi dirk

Moštva ni imel več, imel pa je novo kariero, saj je postal televizijski komentator in strokovnjak na britanskem BBC-ju. S tem je postal eden najbolj znanih obrazov v motošportnem medijskem svetu. Znan je bil po svoji živahni osebnosti, pronicljivih komentarjih in odkritih, večinoma šaljivih opazkah. Gledalci so ga hitro vzljubili, on pa je vzljubil svoje novo poglavje v življenju: s formulo ena, do katere je čutil takšno strast, je ostal tesno povezan, hkrati je tudi užival v svobodi zunaj okvira lastništva moštva. Prosti čas je še vedno pridno polnil s podjetništvom in investiranjem v nepremičnine, več časa je namenil tudi družini.

Decembra lani je Eddie razkril, da so mu v začetku leta diagnosticirali agresivno obliko raka prostate in mehurja. Umrl je 20. marca 2025, le deset dni pred svojim 77. rojstnim dnevom.

Neizbrisna dediščina karizmatičnega Irca

Jordan je v motošportu pustil velik pečat, njegova dediščina v formuli ena je večplastna. Kot lastnik moštva je kljub omejenim virom ustvaril ekipo, ki je dolga leta tekmovala na najvišji ravni in dosegala vrhunske rezultate. Za to je moral pokazati veliko ambicij, strasti in odločnosti. Obenem je njegovo moštvo postalo odskočna deska za številne mlade dirkače, ki so si nato v drugih, večjih, odmevnejših moštvih ustvarili ime. Njegova stalna podpora mladim dirkačem je ogromno prispevala k razvoju tega športa. Veliko je formuli ena in k njeni priljubljenosti prispeval z različnimi prispevki in komentarji, v katere je vnesel humor, energijo ter globoko razumevanje vsega, kar je dirkanje na najvišji ravni. Nekoč je dejal: "Formula ena je kot zakon. To je zapleten odnos. Ko je dobro, je res dobro. Ko pa je slabo, je res slabo. /.../ V formuli ena lahko bodisi zmaguješ bodisi izgubljaš. Vmesne poti ni. Če ne zmagaš, si neuspešen. V takem svetu je težko živeti."