Toda prepoved na papirju, kot kaže, ne prinese samodejno tudi spremembe v vodenju moštev. Tudi danes pri nekaterih vodilnih moštvih še naprej velja politika "favoriziranja" moštvene številke 1. Že pred včerajšnjo dirko ni bila skrivnost, da imajo tovrstno politiko pri Ferrariju, znano je, da je precej podobno pri Mercedesu, kjer sta Michael Schumacher in Ross Brawn uveljavila to, kar sta nekoč že pri rdečih. Jasno je, da je tudi zaradi te politike Fernando Alonso podpisal pogodbo s "scuderio" in da je včeraj želel s pritiskom na moštvo uveljaviti svoje "pravice".

Lauda: Gledalcem bi morali vrniti denar
Razumljiv je bes moštvenega šefa Red Bulla Christiana Hornerja, ki je letos v Turčiji videl trk svojih dirkačev in polom v skoraj dobljeni dirki. Če bi tudi Ferrari deloval po enakih načelih kot Red Bull, bi moral Alonso precej tvegati, da bi prehitel moštvenega kolega. "Legalno" prehitevanje bi bilo tisto, kar si je milijonsko občinstvo po vsem svetu želelo. Saj se ta šport vendar imenuje dirkanje in ne umikanje. Gledalci na stadionu v Hockenheimu niso videli tistega, za kar so plačali vstopnice, zato je logična izjava komentatorja Nikija Laude, ki meni, da bi za tako dirko morali zahtevati denar nazaj.

Kdo je stavil na Felipeja Masso?
Vzemimo še paradoks tistih, ki so pred dirko stavili na zmago Felipeja Masse. Gotovo jih je kar nekaj tudi v Sloveniji. Ferrari in Alonso sta ukradla njihov denar. V nogometu so režirane tekme vsaj skrivnost različnih "mafij", v formuli 1 pa je to kar javno početje.

Ferrarijeva politika ni kazniva, toda ...
In tu se pojavi še najbolj zapleteno vprašanje. Politika vodenja Ferrarijevega moštva je znana že dolga leta. Težko bi rekli, da je v skladu z načeli športnosti, ni pa kazniva sama po sebi. Kaj imate (imamo) kot športno občinstvo raje? Da igrajo na odprte karte in vsem pokažejo, za kaj so se odločili, ali pa stvar zakrijejo in delujejo kot nogometna mafija?