Lani je svetovnega prvaka - Lewisa Hamiltona - dala šele zadnja dirka. Foto: EPA
Lani je svetovnega prvaka - Lewisa Hamiltona - dala šele zadnja dirka. Foto: EPA

Na koledarju najelitnejšega bencinskega športa, ki je pred začetkom sezone doživel kar nekaj sprememb, bo dirka manj kot lani. Potem ko je že pred lansko sezono s koledarja izpadla dirka v ZDA, se je to letos zgodilo še z VN Kanade. Poslovila se je še VN Francije, dirkači pa se bodo prvič pomerili na dirkališču v Abu Dabiju, kjer bo potekala zadnja dirka sezone.

Kot že nekaj zadnjih let bodo motorji bolidov Formule 1 prvič zabrneli v Melbournu, v "deželi tam spodaj". Spremembo je doživela VN Kitajske, ki bo letos na sporedu že v začetku sezone, potem ko je Šanghaj lani gostil predzadnjo dirko. Evropski del sezone se bo tradicionalno začel v Barceloni, nadaljeval pa na najprestižnejši dirki sezone v monaški knježevini. VN Nemčije, ki je lani potekala na hitrem Hockenheimu, se seli v "zeleni pekel", kot je trikratni svetovni prvak Jackie Stewart poimenoval - takrat še precej daljše - dirkališče v Nurburgringu.


Še ena manjša sprememba; VN Japonske se izpod gore Fudži seli v Suzuko. Dirkaišče Abu Dabi pa bo, kot že omenjeno, "ognjeni krst" doživelo na zadnji, morda najpomemnejši dirki, ki utegne dati odgovor o svetovnem prvaku.


S. J., T. V.


















1. Avstralija (Melbourne) - 29. marec. Dirkališče v Melbournu je bilo zgrajeno leta 1996. Tam so potem namesto v Adelaidi potekale dirke za veliko nagrado Avstralije. Isto leto je bila tam tudi prva dirka za svetovno prvenstvo, ki jo je dobil Anglež Damon Hill. Dirkališče poteka okrog jezera v smeri urinega kazalca. Proga je dokaj ravna, brez ostrih ovinkov, zaradi katerih bi morali vozniki zmanjševati hitrost. Tako zaradi konstrukcije kot tudi zaradi lepega okolja dirkači v Melbournu radi nastopajo. Prihodnost dirke je nejasna, saj si Bernie Ecclestone želi, da bi na njej dirkali ponoči. Dolžina proge: 5,303 km Število krogov: 58. Dolžina dirke: 307,574 km. Zmagovalec 2008: Lewis Hamilton (McLaren). Rekord kroga: 1:24,125 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
2. Malezija (Sepang) - 5. april. Dirkališče je bilo zgrajeno leta 1999, ko je gostilo tudi prvo dirko za svetovno prvenstvo. Zmagal je Irec Eddie Irvine. Dirkališče leži v bližini mednarodnega letališča Kuala Lumpur in velja za eno najmodernejših. Na območju dirkališča je pogosto visoka vlaga, zato ni presnetljivo, da tam pogosto dežuje. Dolžina proge: 5,543 km. Število krogov: 56. Dolžina dirke: 310,408 km. Zmagovalec 2008: Kimi Räikkönen (Ferrari). Rekord kroga: 1:34,223 (Juan Pablo Montoya, Williams, 2004). Foto: EPA
3. Kitajska (Šanghaj) - 19. april. Proga, ki so jo odprli leta 2004, je kombinacija hitrih in počasnih zavojev, v celoti pa je krog izjemno hiter. Povprečna hitrost je približno 200 km/h, najvišja pa čez 320 km/h. Proga je skonstruirana tako, da je gledalcem vidna kar 80-odstotno. Dolžina proge: 5,451 km. Število krogov: 56. Dolžina dirke: 305,066 km. Zmagovalec 2008: Lewis Hamilton (McLaren). Rekord kroga: 1:32,238 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
4. Bahrajn (Sakhir) - 26. april. Bahrajn, majhen otok v Perzijskem zalivu, je prvič gostil karavano Formule ena leta 2004. Dirkališče leži v puščavskem Sakhirju, ki je približno 30 kilometrov oddaljen od prestolnice Maname. Dirko zaznamujejo visoke temperature in težave s peskom, ki pogosto zaide na stezo. Prvo dirko je dobil Michael Schumacher. Dolžina proge: 5,412 km. Število krogov: 57. Dolžina dirke: 308,238 km. Zmagovalec 2008: Felipe Massa (Ferrari). Rekord kroga: 1:30,252 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
5. Španija (Barcelona) - 10. maj. Dirkališče je bilo zgrajeno leta 1991, prve zmage pa se je veselil Anglež Nigel Mansell. Leži severno od Barcelone in je idealno za gledalce, ki imajo dober pregled nad potekom dirke. Prvi ovinek (Elf) na progi je izjemno oster, tako da zahteva močno zaviranje. Na tem dirkališču moštva pogosto testirajo svoja vozila, kar omogočajo primerne temperature skozi vse leto. Dolžina proge: 4,655 km. Število krogov: 66. Dolžina dirke: 307,104 km. Zmagovalec 2008: Kimi Räikkönen (Ferrari). Rekord kroga: 1:21,670 (Kimi Räikkönen, Ferrari, 2008). Foto: EPA
6. Monako (Monte Carlo) - 24. maj. Dirkališče poteka po cestah in ulicah razkošne kneževine. Prehitevanje je zaradi ozkosti zelo oteženo, tako da prvo mesto na kvalifikacijah pomeni že polovico zmage. Je edino dirkališče, kjer petkove treninge opravijo že v četrtek, v petek imajo prost dan. Gre za enega najbolj tradicionalnih prizorišč, saj se tu dirkači merijo že od samega začetka Formule ena, od leta 1950, ko je slavil Argentinec Juan Manuel Fangio. Vsako leto se na dan dirke gnetejo bogataši z vsega sveta. Dolžina proge: 3,340 km. Število krogov: 78. Dolžina dirke: 260,520 km. Zmagovalec 2008: Lewis Hamilton (McLaren). Rekord kroga: 1:14,439 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
8. Velika Britanija (Silverstone) - 21. junij. Dirkališče je nastalo iz letališča. Prva dirka je bila že leta 1950, ko je zmagal Italijan Giuseppe Farina. Proga je bila kar štirikrat popravljena, nazadnje leta 1994. Tudi usoda te dirke je pod vprašajem, saj Ecclestona bolj privlači dirka v Londonu. Dolžina proge: 5,141 km. Število krogov: 60. Dolžina dirke: 308,355 km. Zmagovalec 2008: Lewis Hamilton (McLaren). Rekord kroga: 1:18,739 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
9. Nemčija (Nürburgring) - 12. julij. Legendarno dirkališče je bilo zgrajeno leta 1927 okoli 70 kilometrov južno od Kölna. Prvotna steza je bila doga 28,265 km. Sestavljala sta jo Nordschleife (22,810 km) in Südschleife (7,747 km). Med letoma 1982 in 1983 je bilo območje okoli ciljne ravnine porušeno, tam pa je bila zgrajena nova proga, na kateri dirkajo tudi bolidi Formule ena. Dolžina proge: 5,148 km. Število krogov: 60. Dolžina dirke: 308,863 km. Zmagovalec 2008 (v Hockenheimu): Lewis Hamilton (McLaren). Rekord kroga: 1:29,468 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
10. Madžarska (Budimpešta) - 26. julij. Proga je bila zgrajena leta 1986 in leži 12 kilometrov severovzhodno od Budimpešte. Postavljena je v naravni amfiteater, kjer se spusti v dolino, nato pa znova dvigne. Dirkališče velja za najpočasnejše (z izjemo Monte Carla). Prehitevanje je zelo zahtevno, saj je dirkališče zelo ozko, poleg tega pa vsebuje tudi številne počasne ovinke. Dolžina proge: 4,381 km. Število krogov: 70. Dolžina dirke: 306,458 km. Zmagovalec 2008: Heikki Kovalainen (McLaren). Rekord kroga: 1:19,071 (Michael Schumacher, Ferrari, 2004). Foto: EPA
11. Evropa (Valencia) - 23. avgust. Po zgledu Monaca tudi dirka v Valencii, ki je premiero doživela v lanski sezoni, poteka po mestu. Najvišje hitrosti med dirko so presegle mejo 320 kilometrov na uro. Dolžina proge: 5,440 km. Število krogov: 57. Dolžina dirke: 310,080 km. Zmagovalec 2008: Felipe Massa (Ferrari). Rekord kroga: 1:38,708 (Felipe Massa, Ferrari, 2008). Foto: EPA
13. Italija (Monza) - 13. september. To je domače dirkališče Ferrarija. Dirke so tu že od samega začetka Formule ena, torej od leta 1950. Prvi zmagovalec je bil Giuseppe Farina. Proga velja za eno najhitrejših (največja hitrost je 368 km/h!) in je doživela le malo sprememb. Leta 1961 je v nesreči umrl Wolfgang von Trips in 12 gledalcev, leta 1970 pa je tragično umrl še Jochen Rindt. Dolžina proge: 5,793 km. Število krogov: 53. Dolžina dirke: 306,720 km. Zmagovalec 2008: Sebastian Vettel (Toro Rosso). Rekord kroga: 1:21,046 (Rubens Barrichello, Ferrari, 2004). Foto: EPA
14. Singapur - 27. september. Po Valencii je to drugo dirkališče, ki je lani prvič organiziralo dirko za svetovno prvenstvo. Dirka je bila pravi spektakel, saj je bilo prvič, da je potekala v nočnem času (ob 20. uri po tamkajšnjem času). Dolžina proge: 5,067 km. Število krogov: 61. Dolžina dirke: 309,087 km. Zmagovalec 2008: Fernando Alonso (Renault). Rekord kroga: 1:45.599 (Kimi Räikkönen, Ferrari, 2008). Foto: EPA
15. Japonska (Suzuka) - 4. oktober. Eno najbolj znanih dirkališč na Japonskem, ki ima obliko številke osem, je leta 1962 zasnoval John Hugenholtz kot testno stezo za Hondo. Velja za eno tehnično najbolj zahtevnih stez. Med dirkači je zelo priljubljena tudi zaradi številnih priložnosti, ki jih ponuja za prehitevanje. Dolžina proge: 5,807 km. Število krogov: 53. Dolžina dirke: 307,573 km. Zmagovalec 2008 (v Fudžiju): Fernando Alonso (Renault). Rekord kroga: 1:31,540 (Kimi Räikkönen, McLaren, 2005). Foto: EPA
16. Brazilija (Interlagos) - 18. oktober. Proga v predmestju Sao Paula je bila zgrajena leta 1973 in je bila sprva ena najdaljših. Dirkalniki so zaradi številnih izboklin na progi težko obvladljivi. Zaradi ozkih ovinkov, ki sledijo ravnemu delu proge, je zaviranje izjemno zahtevno. Dirko pogosto popestri dež. Dolžina proge: 4,309 km. Število krogov: 71. Dolžina dirke: 305,909 km. Zmagovalec 2008: Felipe Massa (Ferrari). Rekord kroga: 1:11,473 (Juan Pablo Montoya, McLaren, 2004). Foto: EPA
17. Abu Dabi - 1. november. Tudi progo Yas marina je zasnoval nemški arhitekt Hermann Tilke. Prvi del proge, ki bo potekal po javnih cestah v pristanišču, spominja na monaško progo, v drugem delu pa je odsek, ki spominja na znameniti zavoj Eau Rouge belgijskega dirkališča Spa Francorchamp. Organizatorji dirke naj bi razmišljali, da bi po zgledu Singapurja dirke v prihodnje organizirali ponoči. Dolžina proge: 5,554 km. Število krogov: 55. Dolžina dirke: 305,470 km. Foto: EPA