Zdaj motošportni svet nestrpno čaka, da se v nedeljo zjutraj ob sedmi uri po slovenskem času na dirkališču Albert Park v Melbournu prižgejo zelene luči. Kljub več kot 48.987 prevoženih kilometrov, kolikor so jih skupaj na stezah v Jerezu in Barceloni opravili dirkači enajstih ekip (Marussia ni nastopala, HRT se je v Jerezu pojavil z lanskim modelom F111), še vedno ni povsem jasno, kakšno bo razmerje moči v letošnji sezoni. Več si preberite v analizi Luke Svetine.
Resda se lahko to med sezono tudi spreminja, predvsem na račun uspešnih posodobitvenih ukrepov, ki pa so jih po navadi na svoje dirkalnike zaradi dovolj velikega finančnega zaledja sposobne vgraditi samo največje ekipe, toda v Melbournu bo že jasno, kdo bo mačka in kdo miš, oziroma katere ekipe bodo v razvoju spet primorane loviti tekmece. Favorit za zmago na dirki za veliko nagrado Avstralije je ekipa Red Bull, ki je dvakrat zaporedoma osvojila oba naslova svetovnega prvaka, toda poznavalci letos napovedujejo precej večjo gnečo pri samem vrhu. V kombinacijah za uvrstitev na stopničke pa je v Melbournu po vseh napovedih realno pet ekip, poleg "rdečih bikov" še McLaren, Ferrari, Mercedes in Lotus s povratnikom Kimijem Raikkonenom.
Na koledarju kar 20 dirk
Sezona formule 1, ki bo letos dolga kar rekordnih dvajset dirk, se bo letos drugič zapored začela v deželi "tam spodaj", na najmanjši celini na svetu, v Avstraliji, kamor se karavana formule 1 zelo rada vrača. Moštva bodo tudi letos gostovala kar na petih celinah: Evropi, Južni Ameriki, Severni Ameriki, Aziji in Avstraliji, toda prav dirka v Melbournu ima v zadnjih letih poseben čar, saj je z izjemo sezon 2006 in 2010, ko ji je status premierne dirke odvzel Bahrajn, že poldrugo desetletje uvodna preizkušnja, kamor prihajajo navijači iz vsega sveta, da v avstralskem indijanskem poletju počastijo začetek festivala v elitnem bencinskem športu.
Res pa je, da evropskim televizijskim gledalcem že nekaj let ni več treba vstajati sredi noči, da bi slišali in videli, kako prvič v sezoni zahrumijo glasni motorji formule ena, saj tamkajšnji organizatorji praviloma štart dirke določajo na 17. uro po lokalnem času, kar tudi za slovenske gledalce pomeni, da bodo prvič letos hripavi glas komentatorja Mirana spet slišali ob sedmi uri zjutraj!
Prehitevanje nikoli ni enostavno
Steza v Albert Parku je sicer ena najbolj klasičnih na koledarju formule 1, kjer prehitevanje nikoli ni enostavno, a že drugo leto zapored si bodo lahko dirkači pri prehitevalnih manevrih pomagali s sistemom gibljivega zadnjega krilca DRS, ki ga bodo lahko letos aktivirali kar na dveh prehitevalnih conah, če bodo seveda pred tem na tako imenovani preverjevalni točki za tekmecem pred seboj zaostajali za največ eno sekundo. Prehitevalni coni bosta locirani na štartno-ciljni ravnini in na dolgi ravnini med drugim in tretjim zavojem.
Pozabite novodobne kreacije nemškega arhitekta Hermanna Tilkeja, kakršna so nova dirkališča v Šanghaju, Jeongamu, New Delhiju in Abu Dabiju; steza v Avstraliji je unikatno oblikovana kot krog okoli jezera, ki je sestavljen iz šestnajstih ovinkov, kjer so najbolj počasni tretji, trinajsti in petnajsti, spodobno dolge pa so kar štiri ravnine. Cesta okoli umetnega jezera Albert se sicer samo enkrat na leto spremeni v stezo formule 1, preostale dni v letu pa po njej normalno poteka promet. Prav zato se vsako leto na prvem prostem treningu favorizirani dirkači precej dolgo obotavljajo v garažah in čakajo, da vozniki v počasnejših avtomobilih zvozijo umazano in prašno cesto, preden se sami podajo na asfalt.
Vettel lani kar 15-krat najboljši na kvalifikacijah
Pravi boj na stezi pa se bo vendarle začel šele v soboto popoldne (v jutranjih urah po evropskem času), ko bodo na vrsti prve kvalifikacije nove sezone. Poleg pravila 107 odstotkov, po katerem bodo morali vsi dirkači krog prevoziti vsaj v stosedmih odstotkih najhitrejšega doseženega časa, naj bi se boj za najboljši štartni položaj nadaljeval tam, kjer se je lani končal; tekmeci bodo poizkušali ujeti red bull renault RB8 in zaustaviti lanski rekorden niz Sebastiana Vettla, ki je najboljši štartni položaj osvojil kar na petnajstih dirkah in tako izboljšal rekrord štirinajstih "polov" Williamsovega prvaka Nigela Mansella iz sezone 1992.
V ospredju bo Mark Webber
Čeprav večina poznavalcev Vettla tudi letos vidi kot glavnega favorita za naslov prvaka, pa bo na veliki nagradi Avstralije v središču pozornosti pri Red Bullu predvsem njegov moštveni tekmec, petintridesetletni veteran Mark Webber, ki je kot domačin v Melbournu vselej med najbolj obleganimi dirkači. Za rdeče bike, sicer drugo ekipo Toro Rossa, bo letos vozil tudi njegov rojak Daniel Riciardo, toda Webber je tisti, ki svojim navijačem iz lanske sezone dolguje še marsikaj. Webbru se namreč na dirki v Albert Parku nikoli ni uspelo uvrstiti višje od petega mesta, niti lani, ko je vozil enega najhitrejših avtomobilov v moderni formuli 1, red bull renault RB7. Zmago bo sicer branil prav njegov moštveni tekmec Vettel, drugi in tretji pa sta bila lani Lewis Hamilton (McLaren) oziroma Vitalij Petrov (Renault).
"Schumi" ima štiri zmage in rekord steze
Na dirki za veliko nagrado Avstralije je sicer najuspešnejši dirkač Michael Schumacher s štirimi zmagami v sezonah 2000, 2001, 2002 in 2004, sedemkratni svetovni prvak pa drži tudi rekord kroga na stezi Albert Parku, ko je prav v sezoni 2004 stezo prevozil s časom 1.24.125. Nemec je hkrati trenutno tudi edini preostali dirkač v karavani formule 1, ki je na veliki nagradi Avstralije že vozil tudi na stezi v Adelaidi, preden se je elitni bencinski šport v sezoni 1996 preselil v Melbourne.
Nepozaben boj Schumacherja in Hilla
Prav v Adelaidu, ko je bila VN Avstralije še zadnja dirka sezone, je Schumacher prvič v karieri postal svetovni prvak, pa čeprav na dvomljiv način. Starejši ljubitelji formule 1 še dobro pomnijo incident v 36. krogu, ko je Nemec zaredi prekrmiljenja svojega benettona zletel s steze in ga je Damon Hill, ki je za njim v svetovnem prvenstvu zaostajal le za eno točko, poizkušal prehiteti. Čeprav je Williamsov dirkač prvi zapeljal v naslednji ovinek, je Schumacher trčil v tekmeca in sta morala oba z dirko končati, tako pa Britanec takrat 25-letnega Schumacherja ni mogel več premagati v skupnem seštevku. Še danes ostaja ozadje nesreče zavito v meglo; je Schumi v Hilla trčil namenoma, ali mu samo ni uspelo obvladati svojega avtomobila? Navijači vidijo dve plati resnice, odvisno za koga navijajo ...
Slavna preteklost velike nagrade Avstralije je v zgodovini postregla tudi s številnimi drugimi razburljivimi dirkami, v zadnjem obdobju pa ostaja v spominu predvsem zmaga Lewisa Hamiltona v kaotičnih razmerah leta 2008, ko smo na stezi videli kar tri varnostne avtomobile, cilja pa ni videl niti eden izmed šestih dirkalnikov, ki so jih poganjali Ferrarijevi motorji. Leta 2009 je Brawnovo premoč z dvojnim difuzorjem na avtomobilu napovedal zmagovalec Jenson Button, v sezoni 2010 pa je Britanec zmago ponovil še v mclaren mercedesu MP4-25 in je tako za Schumacherjev drugi najuspešnejši dirkač v Albert Parku (dve zmagi ima tudi upokojeni David Coulthard 1997, 2003).
Kako močna je Force India?
Ne glede na to kako konkurenčni bodo favorizirani avstrijski ekipi McLaren, Ferrari, Mercedes in Lotus, bo zanimivo videti tudi, kako blizu bosta velikim moštvom Paul di Resta in Nico Hülkenberg v petem avtomobilu Force Indije, številni navdušenci pa se sprašujejo, ali se bo vnovično sodelovanje Williamsa z Renaultom, ko bo po letu 1994 v dirkalniku britanske ekipe spet sedel Senna, obrestovalo že na prvi dirki. Dobre predstave obljubljajo še Caterham, Toro Rosso in Sauber, vseeno pa bo na dokončno uveljavitev favoritov treba počakati nekoliko dlje kot pa samo na VN Avstralije. Steza v Albert Parku je namreč precej netipična; podobno kot Interlagos, Montreal in Monza v dirkaškem žargonu namreč sodi v kategorijo stez "stop-start", kjer aerodinamična oblika avtomobilov ne pride preveč do izraza. Prav dirkališč, kjer je aerodinamika najbolj pomembna, pa je na koledarju formule 1 iz leta v leto več in hkrati na smetišče zgodovine vztrajno potiskajo tradicionalne evropske preizkušnje.
In vreme? Vremenoslovci napovedujejo dežne kaplje za petkova prosta treninga, medtem ko naj bi dež dirkačem v soboto in nedeljo prizanesel. Bodo pa imela moštva očitno precej težav z ogrevanjem novih Pirellijevih gum, saj naj se temperature ne bi dvignile nad več kot triindvajset stopinj.
Če imajo vremenoslovci prav, izveste že v nedeljo zjutraj ob sedmih, ko bo z vami v neposrednem prenosu ponovno komentator Miran Ališič, dogajanje pa boste lahko preko živega komentarja tako kot lani spremljali tudi na portalu MMC F1express, vključujoč vse proste treninge in kvalifikacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje