Od hitrih zavojev do tehnično zahtevnih delov proge. Od dolge ravnine do šikane. Tu so še vzponi, spusti (102 metra višinske razlike) in vratolomno drvenje skozi ardenski gozd. Dirkališče Spa-Francorchamps, kjer se dirkači formule ena merijo za VN Belgije, ima vse.

Obenem gre za eno izmed štirih aktualnih dirkališč, ki so gostila formulo ena v krstni sezoni svetovnega prvenstva leta 1950. Ostala tri so v Monte Carlu (VN Monaka), Silverstonu (VN Velike Britanije) in Monzi (VN Italije).

Z dobrimi sedmimi kilometri (7,004 km) je najdaljša proga na koledarju elitnega razreda motošporta.

Fangio dobil krstno dirko
Prvo dirko za VN Belgije so organizirali 18. junija 1950. Tedanja proga v Spa-Francorchampsu je bila precej drugačna od današnje. Dolga je bila kar 14 kilometrov, speljana po javnih cestah, dirkači pa so na njej lahko razvili zelo visoke hitrosti. Dirko je dobil argentinski dirkač Juan Manuel Fangio (Alfa Romeo) pred moštvenim kolegom, Italijanom Luigijem Fagiolijem, tretji je bil v talbotu Francoz Louis Rosier. Na dirki je nastopilo 14 dirkačev, končalo jo je deset - zadnji, Švicar Toni Branca - je z maseratijem zaostal kar za šest krogov.

S 300 km/h v Raidillon skozi Eau Rouge
Dirkališče Spa-Francorchamps je bilo v uvodnih letih izjemno nevarno, na njem je ugasnilo veliko število življenj - do danes v vseh motošportnih razredih kar 47 -, zaradi česar dirkači sčasoma na njem niso želeli več nastopati. Dirkališče, ki so ga večkrat spremenilo, je danes zelo hitro in razgibano. Izvirno stezo sta leta 1920 zasnovala Jules de Their in Henri Langlois van Ophem, imela je obliko trikotnika. Danes je sestavljena iz 20 zavojev - 11 desnih in 9 levih. Vsebuje tudi razvpiti zavoj Raidillon-Eau Rouge. Dirkači ga prevozijo z visoko hitrostjo (300 km/h), v preteklosti je v formuli ena poskrbel že za številne spektakularne nesreče.

Krog je dolg nekaj več kot sedem kilometrov (7,004 km), najhitrejšega je leta 2018 odpeljal Valtteri Bottas z mercedesom (1:46,286). Dirkači bodo morali v nedeljo odpeljati 44 krogov oziroma 308,052 kilometra.

Prizorišče, kjer si je 'Schumi' ustvaril ime
Največkrat je v Spa-Francorchampsu slast zmage okusil Michael Schumacher, ki je slavil šestkrat (1992, 1995, 1996, 1997, 2001 in 2002). Prav v Belgiji je sicer legendarni Nemec prvič opozoril nase v formuli ena, ko si je s spektakularnim štartom prislužil pogodbo pri Benettonu, s katerim je pozneje dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka. Eno zmago manj je na dirkališču osvojil Brazilec Ayrton Senna (1985, 1988, 1989, 1990 in 1991), po štirikrat so slavili Britanec Jim Clark (1962, 1963, 1964 in 1965), njegov rojak Hamilton (2010, 2015, 2017 in 2020) in Finec Kimi Räikkönen (2004, 2005, 2007 in 2009).

Med konstruktorji ima največ zmag Ferrari, in sicer 18 (1952, 1953, 1956, 1961, 1966, 1975, 1976, 1979, 1984, 1996, 1997, 2001, 2002, 2007, 2008, 2009, 2018 in 2019), na drugem mestu jih ima tri manj McLaren (1968, 1974, 1982, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1999, 2000, 2004, 2005, 2010 in 2012).

Zmagovalci vseh dirk za VN Belgije: