Če so v turobnem nedeljskem popoldnevu nizozemski privrženci Maxa Verstappna v Spa-Francorchampsu (kljub temu, da so zaman čakali na pravo dirkanje) pripravili odlično vzdušje, bo le-to ob obali od Amsterdama 40 km oddaljenem letovišču Zandvoort še boljše.
Končno so namreč dočakali vrnitev nizozemske dirke, ki je bila načrtovana že za prejšnjo sezono, a so jo zaradi pandemije novega koronavirusa in slabih epidemičnih razmer v državi na koncu črtali s koledarja.
Nazadnje so dirkalniki formule ena v Zandvoortu hrumeli davnega leta 1985, od tedaj so na dirkališču prirejali zgolj dirke v nižjih motošportnih razredih. Do danes so izpeljali 34 dirk za VN Nizozemske, najuspešnejši dirkač je Britanec Jim Clark (1963–65, 1967), ki je slavil po štirikrat.
Po tri zmage sta dosegla njegov rojak Jackie Stewart (1968–69 in 1973) ter Niki Lauda (1974, 1977 in 1985). Med konstruktorji je z osmimi zmagami najuspešnejši Ferrari (1952–1953, 1961, 1971, 1974, 1977 in 1982–83).
Leta 1952 prva dirka v formuli ena
Dirkanje v Zandvoortu ima sicer dolgo zgodovino. Dirkališče so v valu evropskega povojnega navdušenja nad motošportom odprli leta 1948. Sprva je bila proga sestavljena tudi iz javnih cest, pozneje pa so jo v celoti zgradili na peščenih sipinah nizozemskega letovišča. Že istega leta so organizirali prvo dirko, ki ni bila del svetovnega prvenstva v formuli ena, dobil jo je Tajec Prince Bira z maseratijem. Prvo dirko, ki je štela za svetovno prvenstvo, so organizirali 17. avgusta 1952. Na 90 krogov dolgi preizkušnji so dominirali Italijani. Zmagal je Alberto Ascari pred Giuseppejem Farino in Luigijem Villoresijem. Vsi so nastopili s ferrarijem. Ascariju je sicer uspel hat-trick. Osvojil je 'pole', v samem zaključku dirke je odpeljal tudi najhitrejši krog.
Prve stopničke za Grahama Hilla
Ena izmed bolj znanih nizozemskih dirk se je zgodila 6. junija 1960. Veliko prahu je tedaj dvignila Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA), ki je kršila lastna pravila, saj je VN Nizozemske organizirala zgolj teden dni po monaški preizkušnji v Monte Carlu, čeprav so pravila narekovala, da mora biti med dirkami vsaj 14 dni premora. Dirka je znana predvsem po dveh mejnikih: svoj krstni nastop v formuli ena je doživel prihodnji svetovni prvak, Britanec Jim Clark (naslov je osvojil v sezonah 1963 in 1965), ki je nastop zaradi težav z menjalnikom končal v 42. od 75 krogov, njegov rojak Graham Hill (BRM), prav tako prihodnji dvakratni svetovni prvak (1962 in 1968), pa se je prvič v karieri zavihtel na oder za zmagovalce, potem ko je stopil na najnižjo stopničko. Zmagal je Avstralec Jack Brabham (Cooper) pred Britancem Innesom Irelandom (Lotus). Med dirko je hudo nesrečo v 11. krogu doživel Američan Dan Gurney (BRM), ki je terjala življenje gledalca ob progi.
Rekordna zmaga Stewarta, huda nesreča Williamsona
Omeniti velja tudi dirko 29. julija 1973. Dobil jo je Škot Jackie Stewart (Tyrrell). To je bila zanj 26. zmaga, s katero je na večni lestvici prehitel britanskega rojaka Jima Clarka. Dobil je tudi naslednjo dirko na Nürburgringu, rekord 27 zmag pa je obdržal vse do leta 1987, ko ga je z 28. zmago v karieri prehitel Francoz Alain Prost. Drugo mesto je zasedel Stewartov moštveni kolega Francoz Francois Cevert, tretji je bil britanski plejboj James Hunt (March). Dirka je, žal, znana tudi po hudi nesreči Britanca Rogerja Williamsona. V 8. krogu je zaradi predrte gume izgubil nadzor nad svojim marchem, ki se je na stezi prevrnil in zagorel. Osebje ob progi je bilo slabo opremljeno in neusposobljeno, zato mu ni priskočilo na pomoč. Na kraju nesreče se je ustavil dirkač David Purley, ki si je na vse kriplje prizadeval kolega potegniti iz gorečega dirkalnika, tega je želel tudi pogasiti, a zaman.
Williamsonu ni bilo več pomoči. Čeprav v nesreči ni dobil hujših poškodb, je bila zanj usodna zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Purley je pozneje za svoja prizadevanja prejel Georgeevo medaljo za pogum – medaljo, ki jo je 24. septembra 1940 ustanovil kralj George VI.
Zadnja zmaga Nikija Laude
Na zadnji dirki v Zandvoortu je enega izmed mejnikov dosegel tudi legendarni Avstrijec Niki Lauda. Ta je v nizozemskem letovišču dosegel zadnjo, 25. zmago v bogati karieri. Za končno slavje se je moral pošteno potruditi, z moštvenim kolegom pri McLarnu Prostom sta se v zadnjih 12 krogih neprestano menjavala v vodstvu, ciljno črto je prečkal s prednostjo dobrih dveh desetink sekunde (+0,232). Tretji je bil Brazilec Ayrton Senna (Lotus), njegov zaostanek je bil več kot 48 sekund. To je bila tudi zadnja dirka zelo obetavnega nemškega dirkača Stefana Bellofa, ki se je že čez teden dni smrtno ponesrečil na vzdržljivostni preizkušnji 1000 km Spaja v Spa-Francorchampsu.
Hamilton ne more biti zadovoljen
Dirka v Spa-ju prejšnji konec tedna je bila farsa. Zaradi preobilnega deževja je vodstvo dlje časa prestavljalo začetek belgijske preizkušnje, na koncu pa so dirkači za varnostnim avtomobilom odpeljali zgolj dva kroga, kolikor je bilo potrebno, da so lahko dirko zaključili in podelili polovične točke. Voda na mlin Verstappnu, ki je z zmago tako zmanjšal zaostanek za vrhom seštevka za svetovno prvenstvo v formuli ena, velika sreča tudi za Georgea Russlla, ki je na ta način z nekonkurenčnim williamsom osvojil prve stopničke v karieri. Precej manj zadovoljen pa je lahko Lewis Hamilton, ki je dirko končal na 3. mestu in v boju za naslov z Verstappnom izgubil kar nekaj dragocenih točk brez pravega boja na progi.
Verstappen na krilih navijačev do nove zmage?
Britanec si bo zdaj prizadeval, da po dobrem zaključku prvega dela sezone v dobri formi nadaljuje tudi drugo polovico, a naloga bo vse prej kot lahka. Podaja se v neznano, na progo, kjer še ni tekmoval, za nameček bo zagotovo ves konec tedna deležen žvižgov in srda nizozemskih navijačev, ki še vedno niso pozabili dogodkov iz Silverstona, ko je s steze izrinil Verstappna in ga izločil iz boja za zmago. To sta tudi glavna kandidata za zmago, težko je verjeti, da bi se v boj lahko vmešal še kdo drug. Stavnice največ možnosti pripisujejo prav njima (oba imata količnik 2,1, s količnikom 17 sledita njuna moštvena kolega Sergio Perez (Red Bull) in Valtteri Bottas (Mercedes). Sledita Charles Leclerc s ferrarijem in Lando Norris z mclarnom (oba s količnikom 34). Količnik 101 imajo Russell (Williams), Carlos Sainz ml. (Ferrari), Daniel Ricciardo (McLaren) in Pierre Gasly (AlphaTauri).
Dirka v nedeljo ob 15. uri
Nizozemski dirkaški konec tedna se bo začel v petek s prvim prostim treningom ob 11.30. Drugi prosti trening bodo dirkači opravili ob 15. uri. V soboto je opoldne na sporedu tretji prosti trening, tri ure pozneje kvalifikacije. Dirka za VN Nizozemske, prva po letu 1985 in 35. v zgodovini, se bo začela v nedeljo ob 15.00.
Zmagovalci vseh dirk za VN Nizozemske:
Leto | Dirkač | Moštvo | Prizorišče |
1985 | Niki Lauda | McLaren | Zandvoort |
1984 | Alain Prost | McLaren | |
1983 | Rene Arnoux | Ferrari | |
1982 | Didier Pironi | Ferrari | |
1981 | Alain Prost | Renault | |
1980 | Nelson Piquet | Brabham | |
1979 | Alan Jones | Williams | |
1978 | Mario Andretti | Lotus | |
1977 | Niki Lauda | Ferrari | |
1976 | James Hunt | McLaren | |
1975 | James Hunt | Hesketh | |
1974 | Niki Lauda | Ferrari | |
1973 | Jackie Stewart | Tyrrell | |
1971 | Jacky Ickx | Ferrari | |
1970 | Jochen Rindt | Lotus | |
1969 | Jackie Stewart | Matra | |
1968 | Jackie Stewart | Matra | |
1967 | Jim Clark | Lotus | |
1966 | Jack Brabham | Brabham | |
1965 | Jim Clark | Lotus | |
1964 | Jim Clark | Lotus | |
1963 | Jim Clark | Lotus | |
1962 | Graham Hill | BRM | |
1961 | Wolfgang von Trips | Ferrari | |
1960 | Jack Brabham | Cooper | |
1959 | Jo Bonnier | BRM | |
1958 | Stirling Moss | Vanwall | |
1955 | Juan Manuel Fangio | Mercedes | |
1953 | Alberto Ascari | Ferrari | |
1952 | Alberto Ascari | Ferrari |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje