V nedeljo je v Tivoliju zadel za 1:0, potem pa prispeval še dve podaji. Zmaji znova bruhajo ogenj in bodo še zelo nevarni v četrtfinalu. Elik je igral tudi za šest moštev v Ligi NHL. Na 448 tekmah je dosegel 110 golov in prispeval 219 podaj. V Innsbrucku je bil lani najboljši strelec Lige Ebel (21 golov in 77 podaj). Letos ga zelo pogrešajo. Po odhodu s Tirolskega je že razmišljal o koncu kariere, a prišel je klic na pomoč iz Tivolija. Trener Mike Posma je poznal Toddove kakovosti.

Kako bi komentirali zmago proti Albi? Naredili ste veliki korak proti četrtfinalu.
Vsaka zmaga v tem delu tekmovanja je za nas zelo pomembna. Važno je, da nadaljujejo naš zmagovalni ritem.

Zelo verjetno boste končali na 7. ali 8. mestu, kar pomeni, da vas v četrtfinalu čaka Dunaj ali Linz. Mislite, da imate tudi proti tema kakovostnima moštvoma možnosti v končnici na tri dobljene tekme?
Absolutno! Mislim, da v naši garderobi nihče ne dvomi v uspeh. Jaz bom šel v te tekme z željo po zmagi.

V letošnji sezoni niste igrali vse do decembra. Ste že kaj pomislili na upokojitev?
Seveda. Že dlje časa sem imel to v glavi. Prišla je ponudba iz Ljubljane in na srečo se nam je uspelo dogovoriti.

Aprila boste dopolnili 42 let, še vedno pa igrate neverjeten hokej.
Hvala. To je moja služba in delo je treba opraviti čim bolje. Vse skupaj je zelo zabavno.

Ko vas je poklical trener Mike Posma, ste se hitro odločili.
Nisem se prenaglil. Vzel sem si teden ali dva za premislek, pogovoril sem se z družino in na koncu se je vse izšlo.

ZM Olimpija je začela odlično, a hitro je prišla tudi kriza. Novi trener Posma je poskrbel za preobrat na bolje. Očitno res zna delati s tujimi igralci?
Vse skupaj je zelo preprosto. Trdo delamo in se obenem zabavamo. Fantje so zelo prijazni, med seboj smo pravi prijatelji. Samo tako lahko dosežemo prave izide.

V Ligi NHL ste odigrali 448 tekem za Los Angeles, Minnesoto, Edmonton, San Jose, St. Louis in Boston. Kateri je vaš najlepši spomin na igranje v najmočnejši ligi na svetu?
Najbolj se mi je vtisnil v spomin prvi gol, največji uspeh je bil sploh preboj v Ligo NHL.

Igrali ste tudi v elitni švicarski ligi, v Innsbrucku ste bili najboljši strelec Lige Ebel. Kako bi primerjali obe ligi?
V Ligi Ebel je veliko več borbenosti, v Švici pa se igra prefinjeno.

Odlično ste se znašli v napadu z Ralphom Intranuovom in Brendanom Yaremo. Vaše izkušnje res pomagajo.
Prav zaradi tega so me pripeljali sem. Pomagam ekipi, da doseže čim več zmag. Zavedati se moramo, da nismo še ničesar dosegli. Dolga pot je še do mest, ki si jih želimo. Vsaka tekma je zgodba zase in čaka nas še ogromno dela.

Ko ste prišli sem, so vam soigralci najbrž takoj povedali o velikem rivalstvu z Jesenicami? Letos je v zmagah 2:2, obeta se velik boj za naslov slovenskega prvaka.
Da, takoj sem zvedel vse podrobnosti. Na teh tekmah se prelivajo velika čustva in zaradi teh derbijev se igra hokej.

Na šestih tekmah, ki ste jih odigrali v zeleno-belem dresu, ste dokazali, da ste eden najboljših igralcev, ki so kdaj koli igrali za ZM Olimpijo. Boste ostali tudi po koncu sezone?
Sploh ne razmišljam tako daleč. Prišel sem pomagat in upam, da se bomo prebili čim dlje. Rad imam Ljubljano. Družina je ostala doma. Žena in oba otroka bodo odločali o moji prihodnosti. Po sezoni se bomo pogovorili. Zavedajo se, da še vedno zelo rad igram. Hokej mi je dal vse v mojem življenju. Zavedam se seveda, da ne morem več zelo dolgo igrati.

Aleš Golob