Zagotovo da! A mislim, da je bila sanjska že pred dvema letoma, ko smo prvič s Kingsi osvojili naslov prvaka. Letos je to res še nadgrajeno z reprezentančnim uspehom v Sočiju. Upam, da bo še kakšna sanjska sezona v bližnji prihodnosti.

Kako močan je spomin na Soči v tem trenutku?
Glede na to, da smo bili prvič na OI, je to nekaj posebnega. Ne samo zame, za vse, ki smo bili tam. Če pa še pogledamo, kakšen rezultat smo naredili v Sočiju, je pa sploh zelo pohvalno. Ni bila skrivnost, da smo iskali točko ali dve proti Slovaški, pa jo premagali, pa tudi Avstrijce smo dobro premagali. To bo seveda vsem ostalo v spominu.

Kaj je zdaj naslednji veliki izziv? Ubranitev naslova prvaka Lige NHL? (kot zadnji je dvakrat zapored Stanleyjev pokal osvojil sloviti Detroit v letih 1997 in 1998)
Motivacija za profesionalnega športnika nikoli ne sme biti težava. Vsakdo si želi na sam vrh in tam tudi ostati, ker se zavedaš, kako prijetno je biti na vrhu. Vsekakor si želimo ubraniti naslov, zagotovo pa še osvojiti še kakšnega. Vsekakor motivacije za prihodnje leto ne bo manjkalo.

Vrnimo se v trenutek, ko se ste Kralji v 1. krogu končnice proti San Joseju zaostajali z 0:3 v zmagah in so vas že vsi odpisali. Kako, da ste se vrnili in zmagali, od kod ta vera vase?
Kot profesionalni športnik moraš vedno verjeti, da je mogoče, vedno imaš možnosti vse do samega konca. Nismo se predali, zaupali smo vase. Ko smo dobili prvo tekmo v seriji, še vedno nihče ni verjel, da lahko naredimo popoln preobrat. Ko smo zmagali drugo tekmo, se je pritisk že obrnil na nasprotnika, sami pa nismo imeli več česa izgubiti. Ko smo slavili še na tretji tekmi, smo bili pa že tako samozavestni in tako močno verjeli, da nam bo uspelo, čeprav smo šli v zelo negostoljubno dvorano v San Jose, kjer je vedno bučno in Sharksi res dobro igrajo. Odigrali smo najboljšo tekmo, se prebili v naslednji krog in nato vse do konca.

V končnici ste bili bitke s tremi vrhunskimi kanadskimi centri Joejem Thorntonom, Ryanom Getzlafom in Jonathanom Toewsom. Dokončno ste se uveljavili kot elitni hokejist, po mnenju najboljšega vseh časov Wayna Gretzkyja ste trenutno tretji najboljši igralec sveta.

Ali si upate reči sem najboljši na svetu/sodim med najboljšo trojico ali peterico hokejistov/sem med Top10 v NHL-u?
Ne! Biti najboljši hokejist na svetu ni moj cilj. Moj cilj je kar se da biti najboljši igralec in s s tem pomagati naši ekipi, da je najboljša.

Kar se je letos zgodilo ... Igrali smo proti trem oz. štirim neverjetnim moštvom, ki so si vsa zaslužila končnico in nam jih je uspelo premagati. Vsi komentarji, ki so bili okoli mene v končnici, vse to je zelo lepo, a meni osebno je najpomembnejši naslov prvaka in to, da moji soigralci vedo, da jaz vedno dam vse od sebe in se res trudim po svojih najboljših močeh.

Ali vas motita govorjenje in napovedovanje, da Kralji postajate dinastija, ki vlada in bo še vladala najmočnejši hokejski ligi na svetu?
Mislim, da si vsakdo želi biti del neke posebne zgodbe. Ali bo iz tega dinastija ali ne, ni pomembno. Zavedamo se, kakšno garderobo imamo, kakšno kakovost. Poskušali bomo zmagati še enkrat, ali bo to prihodnje leto, čez tri ali čez deset, pa niti ni pomembno.

Dobrodelnost je pomemben del vašega vsakoletnega življenja ob prihodu v domovino. Zlasti v Severni Ameriki gresta šport in dobrodelnost z roko v roki.
Na blejski dobrodelni turnir v golfu na Bledu sem zelo ponosen, čeprav je šele četrtič. Zamislil sem si, da bo to trajalo več let, in vsako leto je boljše, zbrali smo kar nekaj sredstev in s tem pomagali lepemu številu otrok, ki nimajo vseh možnosti. Ponosen sem na dogodek, ki sem ga kopiral iz našega klubskega turnirja v Los Angelesu.

Ali je golf zdaj vaš drugi šport in glavna sprostitev?
Golf igram, kolikor se da. Že po naslovu sem šel nekajkrat na zelenico. Urnik med sezono je naporen, potovanja so dolga, če je čas, tudi kdaj popoldne po treningu skočim odigrat devet lukenj, da sem malo v naravi in na svežem zraku.

Veljate za gospoda na ledu in zunaj njega, tudi čez lužo vas vse bolj spoštujejo.

Vsako leto, ne samo jaz, temveč tudi moji soigralci, prejemamo vse več spoštovanja in priznanja. V samem mestu smo vse bolj prepoznavni. Da se to zgodi v Los Angelesu, moraš imeti vsako leto konkurenčno moštvo, kar smo v zadnjih treh letih več kot dokazali.

Dva naslova prvaka v treh sezonah, a tudi že kar osem odigranih sezon v Ligi NHL je za vami. Kako hitro gre čas? Si tudi sami rečete: vau, grem že v deveto sezono?
Zelo hitro gre vse skupaj. Tudi sam se kdaj zamislim in pogledam, kaj vse se je že zgodilo. Upam, da bo šlo tako še naprej. Mislim, da moja kariera napreduje, tudi številke so boljše iz leta v leto. Ali je lahko še boljše? Normalno. Sam bom naredil vse že med pripravami, da bo naslednje leto še boljše. To je želja vsakega športnika, da se nadgradiš, se izboljšaš, in to te žene naprej.

Prvi ali drugi naslov ... Mogoče je vprašanje, kateri vam je ljubši, neprimerno, a obe poti sta bili neverjetni, a različni?
Zelo, zelo različni. Pred dvema letoma smo vse serije vodili s 3:0 v zmagah in nato dokaj gladko premagali vse. Letos je bilo že na samem štartu povsem obratno. Preobrat po 0:3, še dve sedmi tekmi, vse to te pošteno izmuči oz. po domače povedano "izmozga". Predvsem psihično je bilo veliko bolj utrujajoče, letos je bilo nenormalno naporno.

Kako opisati Kralje, ki ste postali pravi strah in trepet lige, saj vas nihče ni želel za nasprotnika v končnici?
Veliki in močni ter kolikor toliko hitra ekipa. Že v preteklosti smo nekajkrat pokazali, da v rednem delu sezone res ne igramo najboljšega hokeja, ko pa nastopi čas za končnico, pa se nam vse poklopi in začnemo dobro igrati. To je najbrž vzrok, da se nas nasprotniki pod narekovaji malce bojijo, mi se pa v končnici res domače počutimo.

Že dolgo ste zdaj v Los Angelesu. Vam še vedno tako ustreza življenje v južni Kaliforniji?
V mestu se počutim povsem domačega. Se ni težko navaditi na življenje tam. Sam imam še dve leti pogodbe, ampak upam, da bom še ostal. To sem že večkrat povedal: dobro se počutim, moštvo je še zelo mlado in kakovostno, da bi lahko osvojili še kakšen naslov.

Počitnic in dopusta ne bo veliko. Program iz Los Angelesa ste že prejeli, a vseeno se je treba nekoliko ustaviti. Kako?
Dopusta ne bo preveč. Malo se bom skušal umiriti. Več bo dejavnega počitka, da začnem migati in se pripravljati na novo sezono. Vem, da se zdaj kar smešno sliši. A če začneš iz nič na polno, ni dobro, tako da je treba biti v gibanju že zdaj. Dejaven počitek pa zame pomeni, da se vsaj malo gibljem, da nista samo kavč in televizija, da se vsaj malo vpeljem nazaj.

13. julija se obeta poseben dan. Bo Stanley videl finale svetovnega prvenstva v Sloveniji?
Nekje ga bo videl, zanesljivo, da. Zdaj sem izvedel, da bodo takrat še volitve, tako da bo to kar poseben dan. V prihodnjih dneh moram še splanirati, kaj se bo dogajalo.

Rekli ste, da vam bo najljubši naslov tretji.
Tretji ali pa četrti (smeh).