Ljubljanski hokejisti so pred več kot 2000 gledalci na Celovški 25 povedli s 3:1 in 5:4, na koncu pa so ostali praznih rok proti tradicionalnim tekmecem z druge strani Karavank (5:7).
36-letni Muršak je v sezoni 2012/13 odigral 30 tekem za Olimpijo, ko je bil v Ligi NHL "lockout" in je čakal na vrnitev v Detroit. Zadnjo tekmo za zeleno-bele je odigral 6. januarja 2013 na stadionu za Bežigradom. Na zimski klasiki se je zbralo kar 8000 gledalcev, Olimpija pa je premagala Medveščak z 8:4. Muršak je dosegel 18. in 19. gol sezone in dodal še eno podajo. Skupno je na 30 tekmah zabil 19 golov in zbral še 28 podaj v zelenem dresu.
Lani je poudaril, da ne želi biti daleč najbolj plačan igralec Olimpije. Plače igralcev v preteklih letih v Tivoliju res niso bile visoke. S prihodom novega strateškega partnerja Alexandra Lefebvra se je marsikaj spremenilo. Kanadčan in predsednik Miha Butara sta poudarila, da želita v štirih letih na vrh Lige IceHL. Z odličnim Mariborčanom bi bilo marsikaj lažje.
Lani ste izgubili obe tekmi v Tivoliju, tokrat pa ste odnesli vse tri točke. To je bila tekma za navijače, precej manj pa za oba trenerja.
Nismo zadovoljni z igro, verjetno pa tudi Olimpija ni. To je bila infarktna tekma za trenerje. Obe ekipi sta imeli slabo obrambo. Čaka nas še zelo veliko dela, imamo pa potencial, da se lahko še izboljšamo. Predvsem v obrambi bo treba igrati bolje.
V 2. krogu ste izgubili v domači dvorani proti Olimpiji po podaljšku. Ste se želeli tokrat oddolžiti?
Naš cilj je zmaga na vsaki tekmi. Nismo zadovoljni s predstavami. Veliko poudarka dajemo igri v obrambi, kar pa se tokrat ni poznalo. Prvič sem se veselil zmage v Ljubljani. Lani smo izgubili obe tekmi, avgusta pa še pripravljalno tekmo pred začetkom letošnje sezone. Olimpija nam ne leži. Letos bolje igramo na gostovanjih. Domača ekipa mora narekovati ritem igre in včasih se nam v napadu bolj odpre.
Navijači Olimpije vas obožujejo. Kako gledate na novo zgodbo Olimpije?
Zelo sem vesel, da so v klubu zavihali rokave na različnih koncih. Na družbenih omrežjih so zelo dejavni, veliko je promocij. Profesionalno so se lotili projekta in so pri marketingu trenutno najboljši v ligi. Na tekmi sem opazil, da ponujajo burger, če Olimpija doseže zadetek v tistih 90 sekundah. To je ameriški način privabljanja gledalcev in zelo mi je všeč. Ko sem igral za Olimpijo pred 12 leti, tribune niso bile tako polne. Če se bo še naprej tako vlagalo v ekipo, bo Tivoli poln.
Olimpija ima velik potencial, veliko mladih slovenskih fantov igra. Upam, da nadgradijo uspešno zgodbo. Še kakšen drug slovenski klub bi se moral pridružiti Ligi IceHL. Če ne bi imeli uspešne Olimpije, ne bi imeli veliko v slovenskem hokeju. Vsi se zavedamo, v kakšnem stanju so Jesenice in preostali slovenski hokejski klubi. Zlato obdobje slovenskega klubskega hokeja je žal mimo, a vseeno ni vse tako črno, kot včasih slišimo.
Na začetku letošnje sezone ste izpustili kar precej tekem. Kakšna je vaša forma?
To je naša tretja tekma ta teden. Nisem več najmlajši, regeneracija ni več najboljša, zato se težko pričakuje, da bom igral tako, kot sem pred desetimi leti. Verjamem, da lahko še pomagam. Morda pri sodniških metih ali pa pri igri ob igralcu manj. V Celovcu me imajo radi in zelo dobro se počutim.
V lanski sezoni ste izgubili sedmo tekmo finala proti Salzburgu v domači dvorani. Bili ste najboljša ekipa rednega dela. Kako bi primerjali lansko ekipo z letošnjo?
Izgubili smo nekaj avstrijskih igralcev, ki so dobili boljše ponudbe tekmecev. Gradec je dobil novega pokrovitelja in je podpisal pogodbe z njimi. Novi igralci se še niso vključili v naš sistem igre.
Lani je bila zelo nenavadna sezona. Zamenjali smo trenerja, vsi avstrijski igralci so dobili dodaten navdih in v končnici so presegli pričakovanja. V letošnji sezoni je Kirk Furey ostal trener, a nimamo več te dodatne energije. Imamo veliko poškodb na centrskih položajih, nimamo dovolj širokega kadra. V Celovcu je vedno cilj naslov. Konkurenca je vsako leto močnejša. Ekipe iz Lige IceHL so v Ligi prvakov premagovale ekipe iz močnejših lig.
Vaša vrnitev v Tivoli je vedno aktualna zgodba. Kako trenutno gledate na to možnost?
Zelo sem užival v Ljubljani. V sezoni 2012/13 je šlo vse kot po maslu, to so res lepi spomini. Olimpija je slabo startala v sezono, nato sem prišel in krivuljo smo obrnili navzgor. Zelo mi je bilo všeč v Tivoliju in vrat si ne bom nikoli zaprl.
Nisem se še odločil, ali bom po koncu te sezone nadaljeval kariero. Vse je odvisno od stanja telesa. Veliko je odvisno tudi od ponudb, ki jih bom dobil. Ko sem bil poškodovan, sem pomislil, da je to konec kariere. Po dobrih tekmah takoj želim potegniti kariero še za kakšno sezono.
V Celovcu so mi ponudili zelo dobre pogoje za družino. Ne vem, kaj bi mi lahko ponudili v Ljubljani. Moramo biti realni. Nikoli ne reci nikoli. Ko sem na stadionu za Bežigradom zadnjič igral za Olimpijo, sem rekel, da to verjetno ni bila moja zadnja tekma v dresu Olimpije.
Kakšni so vaši načrti po koncu kariere? Želite ostati v hokeju?
V tujini sem že od 17. leta. Če bi postal trener, bi se moral vseskozi seliti. Tega si ne želim. Ko ni pravih izidov, je najlažje zamenjati trenerja. V Sloveniji je Olimpija edini urejen klub.
Hokej je edina stvar v življenju, ki jo zares dobro poznam. Imam veliko izkušenj in lahko bi zelo pomagal. Žena je Američanka, trenutno še nimava otrok in lahko se še seliva. Morda se bova ustalila v ZDA. Moral se bom najti po koncu kariere, veliko igralcev ima s tem težave.
Vsak uspešni klub potrebuje tudi predsednika in generalnega menedžerja.
Prihajam iz Maribora in stvari tam niso urejene. Ko igraš na visoki ravni, se ne boš več "zajebaval" s stvarmi, ki bi morale biti samoumevno urejene. Tega si res ne želim. Menedžer mora biti vseskozi na telefonu. Treba je klicati ljudi. Menedžerjev je že malo morje, ne želim biti povprečen. Dobro bom premislil o vsem skupaj.
Že nekaj let ne igrate več za reprezentanco. Kako gledate na trenutno stanje v izbrani vrsti, ki bo maja v Stockholmu znova igrala na svetovnem prvenstvu elitne divizije, ni pa se ji uspelo uvrstiti na olimpijske igre leta 2026.
Težko je dati mladim priložnost, če so starejši igralci še vedno boljši. Nekaj prihodnjih let bo manjša kriza, saj bodo mladi fantje morali pridobiti izkušnje. Upam, da se bodo dokazali v tujini. Težko je pričakovati, da bomo ponavljali izjemne uspehe iz preteklosti.
Dobro poznam razloge za konec reprezentančne kariere. Če bi jih vedeli tisti, ki me obsojajo, da nisem domoljub, bi verjetno drugače gledali na celoten položaj. Reprezentanci sem dal svoja najboljša leta in vedno sem iztisnil maksimum.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje