Trenersko kariero je začel že leta 1972 na univerzi Dalhousie v Kanadi. 13 sezon je bil trener v Ligi NHL, vodil je Minnesoto North Starse, Quebec Nordiquese, Calgary Flamese in Anaheim Mighty Duckse. Največji uspeh je doživel kot pomočnik trenerja Calgaryja leta 1986, ko se je veselil zmage v Stanleyjevem pokalu. Leta 2000 je 59-letni Kanadčan treniral švicarsko Ambri Piotto, v petih letih v Berlinu je osvojil dva naslova nemškega prvaka. Zaveda se, da pri Rdečih bikih šteje le naslov prvaka v Ligi Ebel.

Po četrtkovem porazu ste bili pod pritiskom. Lahko bi se znašli v zaostanku z 0:2. V Ljubljani ste odigrali odlično in zasluženo zmagali. Kako ste videli drugo tekmo finala?
Najbolj pomembno je bilo, da smo bili pripravljeni. Olimpija ima veliko samozavesti, je najbolj vroča ekipa v ligi na zadnjih 25 tekmah. V zadnji treh mesecih doma niso izgubili niti enkrat. V finalu sta se srečali dve razpoloženi ekipi. Oni niso tu po srečnem naključju, tudi mi ne. Obe ekipi nista bili najboljši med rednim delom sezone. To sta bila Dunaj in KAC. Jaz sem povedal mojim fantom, da so naši nasprotniki dobili 19 od zadnjih 25 tekem. Moramo jih spoštovati in razumeti, da so zelo dobri.

Kaj je odločilo tekmo v Tivoliju? Po vodstvu Olimpije ste dokaj srečno izenačili, potem pa ste igrali izjemen hokej.
Po pravici povedano, velikokrat ne odloča tisto, kar se zgodi na tekmi, ampak nekaj, kar se zgodi že pred srečanjem. Pred začetkom finala smo zares trdo trenirali. Nekateri igralci so mi dejali, da celo preveč garamo. Tak način sem ubral že v Berlinu v zadnjih dveh sezonah in vse se je obrestovalo. Fantje so plačali visoko ceno na ledu na vseh treningih v zadnjih osmih dneh, vendar to nam je pomagalo na drugi tekmi. Še vedno moramo biti pametni, disciplinirani in borbeni na vsaki naslednji tekmi. Olimpija je zelo dobra v "power playju". V končnici je vsaka malenkost pomembna, razliko pa je naredilo zadnjih osem dni.

Na drugem srečanju ste igrali povsem drugače kot v četrtek v Salzburgu. Vašo nalogo ste torej opravili z odliko.
Fante je treba pripraviti psihično in fizično. Naša fizična pripravljenost je zelo dobra, psihično pa na prvi tekmi nismo bili na nivoju. Zdaj fantje vedo, da gre zares, zato morajo biti pripravljeni.

Res imate ogromno izkušenj s trenerskim delom, 36 let ste že v tem poslu. Trenirali ste Calgary, Minnesoto, Quebec in Anaheim v ligi NHL. Na kateri dogodek imate najlepše spomine?
V zadnjih letih sta bili lepi zmagi v nemškem prvenstvu z Berlinom. Na splošno imamo najlepši spomin na zmago v Stanleyjevem pokalu leta 1986, ko sem s Calgary Flamesi premagal Montreal. V prvem letu pri Calgaryju smo v sedmih tekmah izločili Philadelphio. To je bilo zares nepozabno. Sploh ni pomembno, kje si trener, vedno moraš najti pot, kar pa sploh ni lahko.

V rednem delu sezone ste imeli precej težav, potem pa se vam je v končnici odprlo. Naredili ste nekaj pomembnih sprememb v ekipi.
Tudi Olimpija je povsem drugo moštvo. Pasi Petriläinen in Todd Elik sta prinesla spremembo na bolje, tudi mi smo malce zamenjali igralce. Lani so igralci osvojili naslov prvaka, kar tako pa ne pozabiš igrati hokeja. Tisti so zdaj nosilci igre in ostali jim morajo slediti. To je ključ do uspeha.

V torek je na sporedu tretja tekma, zdaj morate biti samozavestni.
Veliko smo se naučili iz serije proti Beljaku. Nismo bili pripravljeni na tretjo tekmo. Proti Dunaju smo bili vseskozi pripravljeni, medtem ko za prvo tekmo proti Olimpiji tega ne morem reči. Lahko ste prepričani, da bomo precej boljši, kot smo bili na prvi tekmi.

Aleš Golob