Trener Hannu Järvenpää je po zmagi nad Capitalsi (5:4) kar žarel od zadovoljstva, saj je zares dobro pripravil moštvo. Dunaj je dobil vse medsebojne tekme proti zmajem v zadnjih dveh sezonah, tokrat pa je bil na kolenih. 32-letni Čeh je dokazal, da je prava okrepitev.

Presenetil je, ko je spregovoril o rivalstvu z Jeseničani. Poznal je vse podrobnosti. Še posebej trener Heikki Mälkiä, ki ga je vodil v ekipi SaiPa Lappeenranta, mu je trn v peti. Sploh se nista razumela in komaj čaka na srečanje z železarji 26. septembra v Tivoliju.

Dunaj je bil pred srečanjem favorit. V zadnjih sezonah je bil nerešljiva uganka za Olimpijo. Sezono ste začeli na najboljši mogoč način, vi pa ste z dvema zadetkoma zelo pripomogli k uspehu. Še posebej gol za 4:2 je bil prava mojstrovina.
Ni pomembno, da sem dosegel dva gola. Šteje le naša zmaga, zares smo si jo želeli. V zadnjih dveh sezonah je bilo veliko težav pri Olimpiji, ni bilo pravih izidov. Vsi okoli kluba so si neverjetno želeli zmage, to je poneslo tudi igralce.

Kaj je odločilo srečanje? Trije zadetki ob koncu druge tretjine so vam zagotovili vodstvo s 5:2. Mislite, da igralci Dunaja na začetku sezone še niso v najboljši formi.
Mislim, da sploh nismo igrali dobro, naredili smo precej napak. Tudi preveč kazni je bilo, to se v nedeljo v Linzu ne sme ponoviti. Reševal nas je izjemni vratar Aleš Sila. To je naredilo razliko. Ko smo bili v zelo težkem položaju pri izidu 2:2, se je Sila izkazal, na drugi strani pa smo hitro zabili tri gole.

Zakaj ste se odločili za prihod v Ljubljano? Veliko se je govorilo o finančnih težavah kluba, vi pa ste že izkušeni igralec.
Poznal sem trenerja Järvenpääja iz finske lige. Pogovarjala sva se po telefonu, navezala sva tudi stik po elektronski pošti. Zagotovil mi je, da bo v letošnji sezoni vse drugače. Zaupal sem mu. Vedel sem, da so bile lani težave. Frank Banham mi je to povedal. Hannu me je prepričal, popolnoma zaupa v te igralce, potreboval je izkušenega moža v ekipi.

S Frankom Banhamom se dobro poznata. Na Finskem sta bila soigralca.
Res je. Bil sem center v napadu, podajal sem mu, on pa je tresel mreže. Odlično sva se razumela, res je pravi velemojster in prijeten človek tudi zunaj ledenih ploskev.

Optimizem je zavel po hodnikih Tivolija že pred začetkom sezone. Vsi ste prepričani, da se končno lahko prebijete v končnico.
Letos je klub dobil novega partnerja. To je bilo zelo pomembno, saj smo dobili zagotovila, da ne bo finančnih težav. Ko imaš misli usmerjene še na druge stvari, ne le na dogajanja na ledu, je zares težko. Vsekakor imamo priložnost, da se uvrstimo med osem najboljših, seveda pa je to šele ena zmaga, na sporedu je še 53 krogov.

V pripravljalnem obdobju ste trikrat zmagali in trikrat izgubili. Še posebej je bila napeta tekma z Jeseničani. Ste že občutili veliko rivalstvo tudi na prijateljski tekmi?
Seveda. Že v mladinski konkurenci sem prihajal v Slovenijo. Ko sta se mladinski ekipi Olimpije in Jesenic pomerili med seboj, smo tudi ostali vedno gledali. To je bil neverjeten boj. Pred leti sem si tudi ogledal eno medsebojno tekmo, ko sem bil v Ljubljani. Navijači so bili nekaj posebnega, kar vrelo je v dvorani.

26. septembra se obeta večni derbi. Tivoli bo verjetno poln, saj sta obe ekipi začeli z zmagama.
Vsi v klubu se zavedamo, da bo to posebna tekma. Takrat ne bo treba nikogar motivirati. Jaz komaj čakam na te tekme. Njihov trener je Heikki Mälkiä, treniral me je na Finskem. Sploh se nisva razumela. Res si močno želim, da bi zmagali. On bo še dodaten motiv zame.

Todd Elik je zapustil Jesenice še pred začetkom sezone.
Sploh nisem presenečen! Trener je pač Mälkiä ...

Po koncu Lige Ebel je na sporedu še državno prvenstvo. V prejšnjih sezonah se nekateri tujci niso zavedali pomembnosti tega tekmovanja v Sloveniji. V zadnjih šestih letih je Olimpija osvojila le en naslov državnega prvaka.
Vsi tujci se še kako zavedamo pomembnosti državnega prvenstva. Vsi v klubu so govorili o grenkem porazu v lanski sezoni, prišel je čas, da mi osvojimo naslov. Veliko smo se pogovarjali o zadnjih sezonah. Leta 2008 je bila Olimpija v finalu, nato so bili tujci preveč utrujeni, Jeseničani pa spočiti. V zadnjih dveh sezonah je bila zaradi finančnih težav ekipa pomlajena, tudi mojega prijatelja "Frankieja" ni bilo več zraven. Letos se zavedam, da ni več izgovorov. Naslov mora končno priti v Ljubljano.