Za uvod so zmagali Kranjčani in domačini, v petek se bodo predstavili tudi Jeseničani in Ljubljančani. Slednje vse do aprila nato čaka tudi Alpska liga. Čeprav je slovenski klubski hokej po enajstih letih pomladi izgubil stik, ki ga ponuja vsaj nivo avstrijskega državnega prvenstva, se je treba s precej pozitivne energije podati v nove izzive, ki jih prinašajo naslednji tedni in meseci.

Vmes bomo seveda ponosno spremljali boj risov na olimpijskem turnirju, kjer je le ducat reprezentanc. Le ta bo sicer osiromašen za najboljše iz lige NHL, tudi za našega zvezdnika Anžeta Kopitarja, toda to bo še vedno olimpijski turnir. Ob koncu sezone pa bo znova v ospredju izbrana vrsta, ki bo v vzhodni soseščini v Budimpešti poskušala po najhitrejši poti nazaj na elitno sceno svetovnega prvenstva. V vlogi selektorja bo znova finski strateg Kari Savolainen, ki je pred natanko dvema desetletjema prvič stopil na slovenska tla. Ob prijetnem klepetu ob sicer popoldanski kavi pa je sredi tedna razodel svoje načrte za vse reprezentančne akcije. Prva bo v začetku novembra v novem francoskem hokejskem vadbenem centru, nedaleč od Pariza. Konkurenca pa zelo dostojna – sicer brez olimpijskih vozovnic, ampak z mestom v A skupini svetovnega prvenstva maja v Hamletovi deželi.

Reprezentanca je nosilec slovenskega hokeja že vrsto let. Malo je sicer zaškripalo ob nesoglasjih v garderobi na zadnjem svetovnem prvenstvu. Že ob menjavi selektorja pa sem omenil, da si le želimo lahko, da so bile poteze, ki so jih potegnili vodilni, pravilne in predvsem pravočasne. Šele prvi skupni dnevi in odziv igralcev na vse skupaj bo omenjene poteze potrdil ali ovrgel. Torej počakajmo.

Na klubski ravni pa si upam trditi, da je pred nami sezona preloma. Že ob zadnjem zaključku državnega prvenstva je bila v teh jutranjih minutah izražena želja, da je vendarle naš klubski hokej pripotoval na najnižjo raven, ki je še dovoljena, če tudi v prihodnje želimo razmišljati o A skupini, da ne rečem o še tretjem zaporednem nastopanju na olimpijskih igrah, kar je fantom s slovenskim srcem v prsih že uspelo v Grenoblu, Saporu in Innsbrucku. Avstrijsko hokejsko prvenstvo, ki se bo popoldne začelo v Znojmu na Češkem, se bo po dobrem desetletju začelo brez slovenske zastave v dvoranah v kar petih državah.

Izziv bo tokrat drugi nivo, ki mu pravimo Alpska liga. V obeh taborih – jeseniškem in ljubljanskem so bili na včerajšnji predstavitvi v Bolzanu zelo previdni. V en glas so v obeh taborih napovedali osvojitev obeh domačih lovorik. Kaj pa so zbrali na ledu v boju z mednarodno konkurenco drugega razreda pa bo pokazalo 40 tekem, ki so pred igralci. V Tivoliju so vse skupaj zakrpali tik pred zdajci in povedali, da je v malhi z denarjem pol milijona evrov. Jeseničani pravijo, da so jih nabrali nekaj manj. Če se je v zadnjih letih tudi v, recimo ji avstro-ogrski ligi, dalo meriti tudi z najboljšimi, potem naj bi se izšlo tudi v Alpski ligi. Denar je pomemben, ampak ne edini zveličaven. Brez tistega, kar običajno krasi naše igralce, pa tudi v tem rangu ne bo šlo.

Ob koncu pa še nekaj, kar nas zelo veseli – v avstrijski ligi mladih med najboljšimi ostajata dve slovenski moštvi. Močno pa skrbi, da v mladinski konkurenci tega stika ni več.