Šesttedenske priprave članske reprezentance so minile v dobrem vzdušju in urejenih razmerah, kar je bilo v preteklosti vedno dobro znamenje za nadaljnje dosežke "risov". Bližnje prvenstvo na Slovaškem bo v Bratislavo zvabilo tudi številne navijače, ki naj bi se jih zbralo okoli tisoč, kar bo še dodaten motiv za reprezentanco, ki je na papirju zunanjega sveta obsojena na izpad. "Risom" bo kot kapetan drugič zapored poveljeval prekaljeni 32-letnik, katerega zaščitni znak je številka 9.

Kako se kot kapetan počutite pred začetkom 75. SP-ja na Slovaškem?
Vloge bi lahko bile brez težav razdeljene tudi povsem drugače. Priprave so bile dolge, kakovostne, a so tudi zelo hitro minile. Ko si skupaj mesec in pol ter vse to hitro mine, se imaš prijetno. To ni bil dopust, daleč od tega, a fantje so enkratni in vsi že nestrpno čakamo, da se v petek zares začne.

Ko se je zadnjič igralo v elitni diviziji, je bilo pred Halifaxom veliko napetosti zaradi spora med igralci in zvezo. Kako je tokrat?
Po Halifaxu so se stvari močno spremenile. Zveza se izredno trudi in je v zadnjih letih uredila vse zadeve tako, kot mora, tako da se ne pogovarjamo več o takšnih zadevah kot takrat. Igralci smo tu za to, da igramo, vse preostale stvari pa so urejene, tako kot to pač mora biti.

Reprezentanca je po desetih letih dobila za selektorja Slovenca. Kakšna primerjava med prejšnjimi trenerji in zdajšnjim?
Primerjava trenerjev prej in zdaj je nesmiselna, ker mi nismo tukaj za ocenjevanje trenerjev, pa naj bo takšen ali drugačen, levi ali desni. Dejstvo je, da so za nami kakovostne priprave in da vsi komaj čakamo, da se začne.

Pri 32 letih ste najstarejši reprezentant, ki je hkrati tudi najizkušenejši. Na drugi strani v reprezentanco prodirajo številni mladi igralci. Kako gledate na to?
Jeseniški mladi napad je zelo močno izstopal v Ligi Ebel in tudi na pripravah so delali fenomenalno. V hokeju se igralci še vedno delijo le na dobre in slabe, ne na stare in mlade. Nam, starejšim, se leta sicer dvigajo, mlajši pa prihajajo in iščejo svojo priložnost. Vendat starost ne more biti izgovor, saj veliko tudi 40-letnikov še vedno igra vrhunsko, in to na najvišji ravni kot, na primer, Nicklas Lidstrom. In to se ne dogaja samo v hokeju, ampak tudi v drugih športih.

Ali v skupini A posebej merite na kakšno tekmo, kjer bi lahko presenetili?
Gremo iz tekme v tekmo, čeprav vemo, koga lahko mogoče l"najlažje" presenetimo. Dobro se zavedamo, kdo so Nemci in da so bili lani polfinalisti svetovnega prvenstva. Še zdaleč ne bo lahko, a staviti moramo na ekipni duh in na faktor presenečenja. Zakaj pa ne?

Slovenija v skladu s tradicijo med elito vedno igra s prirediteljem prvenstva, tokrat je to Slovaška.
So gostitelji svetovnega prvenstva! Njihov cilj ni samo zmaga nad Slovenijo, ampak najmanj medalja na domačih tleh. Naš pa je igrati dober hokej in ostati med elito. Različne želje, dvorana bo polna in bučna, mi nimamo ničesar izgubiti, pritisk bo na njihovi strani.

Slovaški mediji razpravljajo, da lahko Slovake, če ne bodo hitro dosegli gola, čakajo težave. Očitno gostitelji kažejo spoštovanje do Slovenije.
Če si med 16 najboljšimi moštvi, si zaradi tega, ker si zadosti dober. Velesile to dobro vedo in so pazljive s šibkejšimi moštvi. Hokej v Sloveniji napreduje, večina nas igra v kakovostni Ligi Ebel, marsikdo bi lahko igral tudi še v močnejših tekmovanjih. Slovenci imamo zdaj dva NHL-igralca, kar se vse opazi tudi v odnosu do nas.

Vloga favoritov je seveda pripisana vsem tr em našim nasprotnikov. Ali Sloveniji to celo ustreza?
Vsekakor je res, da absolutno nismo favoriti, a to je lahko tudi izgovor. Dogovorili smo se, da ne bom iskali izgovorov. Skušali bomo narediti vse, da obstanemo že po prvem delu. Skupaj smo že od 15. marca. Če žrtvuješ mesec ali mesec in pol v letu, je to vsekakor zato, da boš dober in uspešen.

Na treningu delujete zelo zbrani, veliko je pogovora in pomoči med igralci.
V zadnjih dveh tednih smo se posvetili posebnim postavitvam, branjenju ob številčni premoči in igri z igralcem več, z dvema manj, 4 na 3. Pogovor pri tem je zelo pomemben, saj mora celotna peterka ali četverica delovati usklajeno, da je lahko uspešna.

Po drugi strani ste bili tudi sproščeni. Selektor je pripravil tudi nekaj iger in veliko vas je močno "zagrizlo" v to.
Res je, še posebej na zadnjem treningu je bilo res nekoliko več tega. Drugače je bilo veliko trdega dela: zjutraj uro in pol na ledu, potem uro in pol suhega treninga in nato še uro na ledu popoldne. Dela je bilo veliko, zato res komaj čakamo, da začnemo, ker je igrati veliko lažje kot trenirati.

Dva tedna že niste igrali prave tekme, v primerjavi z drugimi reprezentancami ste jih tudi odigrali najmanj, samo pet. Ali je to lahko ovira na prvi tekmi?
To je tudi eden izmed mogočih izgovorov, katerih, kot smo rekli, ne želimo uporabljati. Vsekakor smo želeli, da bi v zadnjih dneh tako kot vsi preostali imeli kakšno tekmo. HZS se je v zadnjem mesecu močno trudil, da bi dobil to tekmo, a mu žal ni uspelo, zato pa smo mi na treningih naredili kakšen kilometer več.

Katero je glavno orožje Slovenije?
Ekipni duh. Iz prejšnjih izkušenj vemo, da si na preteklih turnirjih nismo priigrali veliko priložnosti, zato jih moramo napadalci dobro izkoriščati. Trdna obramba, odličen vratar je tisti recept, ki bi moral voditi h končnemu uspehu.

Kakšna je po vašem razlika v občutku pred Bratislavo in preteklimi prvenstvi elitne divizije?
Vsi, ki smo že bili med elito, vemo, kaj nas čaka, imamo pa tudi kar nekaj novih fantov. Bistvena razlika je, da smo bili, ko smo prvič igrali, to igralci slovenske in mednarodne lige, zdaj pa večinoma igramo v boljših ligah. Če je zahtevnejše tekmovanje, si v boljši fizični pripravljenosti, z več močnimi tekmami. Kakovostni razkorak do najboljših bi moral biti manjši in v Bratislavi moramo narediti vse, da dokažemo, da je to res.