Moštvo CSKA-ja, ki že vrsto let čaka na naslov prvaka v Rusiji, se je predstavilo tudi s kapetanom slovenske vrste Janom Muršakom, ki se je znova vpisal na seznam strelcev.

S slovitim ruskim hokejskim kolektivom je bil sinoči v Zagrebu tudi kapetan slovenske vrste Jan Muršak, ki tudi v Moskvi igra zelo vidno vlogo. Podobno kot v nedeljo v Bratislavi pri Slovanu je Mariborčan zadel tudi včeraj, v 18. letošnjih tekmah pa je zbral 12 nastopov. Morda se nam je zdelo, da je bil nekoliko na hladnem po vrnitvi s kvalifikacijskega olimpijskega turnirja v Minsku, toda kakovost je vedno najpomembnejša in tudi pri klubu, ki še naprej ponosno nosi ime armade največje države na svetu, to znajo ceniti. V Moskvi je Jan Muršak prvi namestnik kapetana Denisa Denisova.

Od že omenjenega turnirja v Minsku, na katerem si je Slovenija znova priigrala vstopnice za olimpijski turnir, se je na ledenih ploskvah zgodilo marsikaj. Nedvomno smo doma z navdušenjem spremljali tudi svetovni pokal v Torontu, kjer je kapetanski napis evropske vrste, ki se je ustavila šele v finalu, nosil Anže Kopitar. Prav v petek pa bo minilo deset let od prve njegove tekme v najmočnejši ligi na svetu, ko je v dresu Kraljev že takoj zadel pri lokalnem tekmecu v Aneheimu. Letos bo Hrušičan tudi v svojem moštvu na oni strani Atlantika na obalah Tihega ocena nosil kapetanski znak. Kako močno je cenjen glavni steber slovenske reprezentance, pa priča tudi obisk slovitega Wayna Gretzkega v evropski garderobi pred začetkom finala na omenjenem svetovnem pokalu, ki smo ga nekdaj poznali kot Pokal Kanade.

Žal so tudi zadnji pogovori med vodilnimi v NHL-u in svetovno hokejsko zvezo ostali nedorečeni in 16 mesecev pred Pjongčangom vse kaže, da po skoraj dveh desetletjih v Koreji ne bo zraven najboljših na svetu. Kanada ima zdaj novo tekmovanje, ki naj bi ga ponovili čez štiri leta. Kakšen bo tekmovalni ustroj, se bodo šele dogovorili. Ali bo tudi tedaj zraven Anže Kopitar, je danes težko reči, dejstvo pa je, da če se bo svetovni pokal zares prijel, bodo druga tekmovanja precej zbledela. Je pa res, da olimpijski turnir bo ostal olimpijski in tudi na naslednjem bodo zraven slovenski hokejisti. Spomin nam ob tem hitro uide k Naganu, kjer Kanadi z že omenjenim Gretzkyim ni uspelo priti niti do medalje. So pa javorjevi listi zmagali pod petimi krogi tako doma v Vancouvru kot v Sočiju.

Ob vsem tem je seveda izjemno pestro na ledenih ploskvah vsepovsod. Sinoči so bile tudi tekme evropske lige prvakov, ki vse bolj pridobiva veljavo, zraven pa so vse države z izjemo Kontinentalne lige, v kateri pa je letos že devet držav. Tudi Kitajci, pri katerih je, denimo, na tekmah za zdaj še manj gledalcev kot v Tivoliju na tekmah avstrijskega prvenstva. Čez šest let pa bo v Pekingu olimpijski hokejski turnir in že danes sem prepričan, da ima Peking več možnosti, da bo videl vse zvezdnike svetovnega hokeja, kot pa jih ima Pjongčang. Da domači klubski hokej vsaj poskuša biti prisoten, je seveda pohvalno, da pa bo tekma slovenskega superpokala v času, ko bo v Stožicah nogomet med Slovenijo in Anglijo, pa je še en strel v prazno tistih, ki skrbijo za slovenski hokej. No, za zdaj imamo vsaj Zagreb, ki pa mu tudi teče voda v grlo.

Gol Jana Muršaka v Zagrebu ob igralcu manj