Hokejski navdušenci so nestrpno čakali na končnice v vseh najmočnejših hokejskih ligah, ki pa so odpovedane. Liga Ebel in Alpska liga sta se končali brez prvaka zaradi koronavirusa, ki je popolnoma ohromil športni svet. Odpadlo je svetovno prvenstvo divizije I v Tivoliju in tudi prvenstvo elitne divizije v Švici.

54-letni Zajc je pravi hokejski zanesenjak. V pogovoru za MMC je spregovoril o številnih aktualnih temah. Velja za "najbolj zelenega med zelenimi", saj je veliko večino kariere igral za Olimpijo. Januarja je bil kandidat za trenerja Jesenic. Tudi v Podmežakli je reden obiskovalec tekem, zelo dobro se razume z vodstvom kluba in zanj bi bil velik izziv enkrat voditi tudi železarje.

Zelo hitro se je naučil tujih jezikov (angleščina, nemščina, ruščina, italijanščina), ki mu v hokejskem svetu pridejo zelo prav. V zadnjih treh letih je imel veliko časa in ogledal si je številne tekme najmočnejših hokejskih lig, kjer je spoznal tudi ogromno vplivnih ljudi.

Dve desetletji ste bili branilec Olimpije, pa nato pomočnik trenerja in tudi glavni trener. V zadnjih sezonah ste evropski skavt za ekipo Austin Bruins. Kako ste se znašli v tej vlogi?
Trenutno končujem šolo US Sport Managment. Izobražujem se za delo v športnih organizacijah. To mi omogoča zelo širok spekter delovanja v hokeju (generalni menedžer,
skavt, hokejski agent, marketing ...). Maja bom končal šolo. Z diplomo lahko dobiš zaposlitev od Lige NHL navzdol.

Že nekaj let sodelujem z ekipo Austin Bruins, ki igra v Ligi NAHL. To je ena izmed najboljših mladinskih ekip v ZDA do 21. leta. Moj sin Miha je tam igral. Večkrat sem ga obiskal in navezal stike s številnimi ljudmi v klubu, ki se zdaj zanesejo na mojo oceno. Pokličejo me za evropske igralce. Imajo možnost za pet igralcev iz tujine. Zanje sem preveril že številne igralce v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Zelo rad gledam tekme in govorim več tujih jezikov. Moja sanjska služba bi bila skavt ekipe iz Lige NHL. Do tja je zelo težko priti in treba je ostati realen. Po navadi službo dobijo nekdanji igralci klubov iz te najmočnejše lige na svetu.

V zadnjih treh sezonah ste tudi glavni trener ekipe St. Mareiner Wölfe v drugi koroški ligi Vzhod. Kje je bil glavni motiv, da nekdanji trener Olimpije odide na precej nižjo raven hokeja?
Leta 2017 je Olimpija zadnjič igrala v Ligi Ebel. Bil sem zelo potrt, ko smo morali zapustiti ligo. Potreboval sem oddih, preveč je bilo stresa. Starejšemu sinu sem najprej pomagal postaviti fitnes. Poklical me je nekdo iz kluba, ki je takrat igral še v tretji koroški ligi. Odšel sem v Wolfsberg (Volšperk), ki je tretje največje mesto na Koroškem. Delovne razmere so bile solidne. Vse skupaj je bila sprva bolje organizirana rekreacija.

Več kot polovica ekip sploh nima svoje dvorane in tekme potekajo na prostem. Res sem neizmerno užival v teh zimskih klasikah in se spomnil na stare čase. V našem klubu fantje ne dobijo plačila. To so pravi športni navdušenci. Sezona je kratka zaradi vremenskih razmer, saj marca zunaj že cvetijo trobentice. Pred tremi leti smo začeli skupno pot. Prvo sezono smo igrali v tretji diviziji in takoj smo napredovali v drugo. V lanski sezoni smo igrali v finalu proti ekipi Tarco iz Celovca, ki pa je bila boljša. V našem klubu smo naredili ogromen premik naprej. Naše tekme so bile razprodane, zbralo se je okoli 500 ljudi. Volšperk je sicer nogometno mesto, klub igra vidno vlogo v avstrijski ligi.

Trikrat na teden sem se zapeljal čez Ljubelj. Plačila so bila redna, bil sem zaposlen, imel sem veliko stanovanje. Vodil sem tudi njihovo hokejsko šolo in selekcijo do 14 let.

Koroška ima kar pet lig, res imajo sijajno organiziran sistem hokeja. V najvišji koroški ligi igrajo nekdanji igralci Lige Ebel, ki na leto zaslužijo med 25.000 in 30.000 evri. To je za naše razmere odličen zaslužek. Trikrat na teden trenirajo in odigrajo eno ali dve tekmi. Poleg tega večina hodi še v službo.

Večkrat smo vas videli na tekmah Alpske lige. Olimpija je v lanski sezoni tudi po zaslugi vašega sina, ki je blestel v končnici, osvojila naslov v Alpski ligi in tudi v državnem prvenstvu. Vsi smo pričakovali nov zagon hokeja v Ljubljani. Letos je bil obisk v Tivoliju slabši od lanskega. Kje so glavni razlogi?
V Sloveniji so gledalci zelo zahtevni. Olimpija je v lanski sezoni osvojila vse možne lovorike. Pričakoval sem, da bo letos precej več gledalcev. Na žalost se je obisk še zmanjšal. Ljudje radi gledajo zmage, vstopnice so poceni. Poznavalci hokeja pač niso zadovoljni s kakovostjo hokeja. Nekega naboja ni, če pride v Tivoli mladinska ekipa Linza ali pa Celovca. Končnica v lanski sezoni je bila zelo dobro obiskana, ker so bili tekmeci zelo močni.

Vsak, ki vsaj malce spremlja hokej, se zaveda, da Alpska liga ne more biti kakovostna. Nastopajo štiri mladinske avstrijske ekipe. Pred tremi leti sem že dejal, da je Alpska liga potop za slovenski hokej. To je zdaj prišlo še bolj do izraza. Mi razvijamo avstrijske mladince, ki še niso primerni za Ligo Ebel. To je bil njihov osnovni načrt. Mi vodimo to ligo, vse niti pa v rokah držijo Avstrijci. Na žalost!

Če ima mladinska ekipa Linza, ki je zbrala na 44 tekmah le tri točke z razliko v zadetkih -218, toliko besede kot najboljše slovenske in italijanske ekipe, ne bomo prišli nikamor. Bile so že ideje, da bi spremenili format lige. Predstavniki slabših avstrijskih ekip se seveda niso strinjali, saj želijo biti v stiku z najboljšimi do konca.

Večkrat ste poudarili, da bi se morala Hokejska zveza Slovenije in oba najboljša kluba bolj zavzeti za vrnitev v Ligo Ebel.
Vodstvi obeh najboljših slovenskih klubov in HZS bi morali stremeti k temu, da se čim hitreje priključita Ligi Ebel. Lani je bila morda največja priložnost, ker je vodstvu Lige Ebel po izstopu Medveščaka manjkala 12. ekipa. Pripravljeni so bili podeliti tudi status, ki ga imajo sicer le avstrijska moštva. Govorim o 200.000 evrih od televizijskih pravic, ki ga dobijo avstrijske ekipe, preostala moštva tega ne dobijo. Ne bi bilo treba plačati niti pristojbine, zdaj pa so seveda znova novi pogoji, saj je 12 klubov za naslednjo sezono verjetno že določenih.

Koliko naj bi znašal minimalni proračun za igranje v Ligi Ebel v naslednji sezoni?
Mislim, da okoli milijon evrov. Potrebuješ en napad mladih tujcev, ki pridejo za majhen denar, saj je to zanje odskočna deska. Liga Ebel je cenjena po Evropi, trenutno je na šestem mestu po obisku.

Lahko povem tudi lep primer. Derek Ryan je prišel iz kanadske univerze Alberta v Szekesfehervar. Najprej se je začudil, ko je prišel v tisto "konzervo" na Madžarskem. Najboljši je bil pri Albi, nato je dve sezoni blestel v Beljaku, izkazal se je tudi v švedski ligi in odšel v Carolino. Dokazal je, da nikoli ni prepozno. Z 28 leti je odšel v Ligo NHL, kjer zelo uspešno igra že pet let.

Jeseničani so zelo slabo začeli sezono. Mitja Šivic je po porazu proti Olimpiji z 0:7 sedel na zelo majavem stolčku. Ste bili eden izmed kandidatov za trenerja železarjev.
Bil sem med kandidati. Jeseničani so slabo začeli sezono, znašli so se na 13. mestu in uprava seveda v takem trenutku mora nekaj storiti. Trenerja Šivica izredno cenim. Vem, da so imeli krizne sestanke. Ko so jih že vsi pokopali, so našli pot navzgor. Veliko zaslugo ima tudi potrpežljivo vodstvo kluba.

Večino kariere ste bili branilec Olimpije, za Jesenice nikoli niste zaigrali. Bi eden najbolj zelenih lahko sedel na klop rdečih?
Zame bi bil to velik izziv. Vsekakor bi želel spraviti ekipo na mesta, ki ji pripadajo. Vedno sem bil pri Olimpiji, seveda pa bi treniral tudi Jesenice. S tem ne bi imel težav. Velikokrat grem na tekmo v Podmežaklo in z vsemi vodilnimi možmi se dobro razumem.

V drugem delu Alpske lige so Jeseničani prikazali sijajne igre in se prebili celo na tretje mesto. Kje ste videli glavne razloge za njihov preporod? Če bi se sezona normalno odigrala, bi lahko prišli celo v finale Alpske lige?
Jeseničani so se po decembrskem porazu z 0:7 na derbiju znašli na najnižji točki. Vse je šlo narobe. Vratarja sta bila slaba, obramba je bila luknjasta. Šivic je nato pripeljal vratarja Bonvalota. Edina možna pot je bila navzgor. Imajo kakovostno ekipo, nanizali so serijo zmag, dvakrat so premagali Olimpijo. Ekipa je stopila skupaj v težkih časih. Pozitivna energija se je razširila po garderobi.

Težko je reči, kako bi se razpletla sezona, če ne bi bilo koronavirusa. Olimpija je precej padla v formi, v drugem delu so si sledile poškodbe in bolezni. Padec je bil pričakovan, a to ne pomeni, da v končnici ne bi znova odigrala na visoki ravni.

Kluba Olimpija in Jesenice sta pravi športni instituciji. To nista neka navadna kluba. Obe slovenski ekipi sta edini profesionalni v Alpski ligi. Pri vseh drugih ekipah igralci hodijo v službe, razen tujcev seveda. Govoril sem s trenerjem Pustertala po lanskem finalu in dejal mi je, da so igralci ostali brez dopusta, saj se je končnica tako zavlekla. To je realnost Alpske lige! Bili so zelo veseli, da so se prebili v finale, obenem pa so ostali skoraj brez poletnega dopusta.

Koledar tekmovanj v Sloveniji je problematičen. Redni del Alpske lige se vleče 34 krogov, nato še 10 krogov drugega dela in končnica se začne precej prepozno. HZS do leta 2022 vodi tekmovanje. Kakšen sistem bi priporočali?
Najboljših 10 ekip iz letošnje sezone bi odigralo redni del tekmovanja v prvi skupini. Preostalih osem bi igralo v drugi skupini. Prvih šest ekip iz prve skupine bi se prebilo v končnico, za preostali dve vozovnici v četrtfinale pa bi se borile preostale štiri ekipe iz prve skupine in najboljše štiri iz druge. Tak format bi prinesel dodatno kakovost in zanimanje bi bilo precej večje. Zdajšnji format je grozen. Ko pogledaš na lestvico sredi sezone, je vse skupaj nepregledno. Slovenci in Italijani bi morali skleniti dogovor. Za Avstrijce je to razvojna liga. Mi vodimo to tekmovanje in morali bi skupaj z Italijani pritisniti na Avstrijce.

Večkrat sem slišal, da Italijani igrajo med elito svetovnega hokeja z igralci iz Alpske lige. Njihovi igralci se niso kalili v Alpski ligi. Imajo številne Kanadčane, ki so jim podelili
državljanstvo. Pred tem so igrali v močnejših ligah. Lani je Italijanom na svetovnem prvenstvu res uspelo, saj so številne tekme visoko izgubili, potem pa so na odločilni tekmi ujeli Avstrijce na levi nogi in jih premagali.

Avstrijci delajo zelo načrtno za svoj hokej. Ne bom presenečen, če bosta še dve mladinski ekipi (Gradec in Beljak) kmalu v Alpski ligi. V Ligi Ebel težko igrajo mladi hokejisti, saj je v ekipah po deset tujcev. Mladi tuji hokejisti so zelo ambiciozni in ne stanejo veliko denarja. Slabšim klubom v Ligi Ebel gre na roko, da stanejo manj od avstrijskih hokejistov.

Kar nekaj časa se je iskal 12. klub za popolnitev Lige Ebel. Bratislava Capitals je resen kandidat, Slovaki so predložili vsa potrebna finančna dokazila.
Bratislava bo v naslednji sezoni zagotovo igrala v Ligi Ebel. Igrali bodo v Ondrej Nepala Areni. Pogovori potekajo tudi z Olimpijo in z dvema madžarskima kluboma (MAC in Ferencvaros). Madžari so ambiciozni, država zelo podpira šport z donacijami. To je zasebna liga in članstvo potrjujejo klubi. Kluba Olimpija in Jesenice potrebujeta denar za pridružitev. Npr. Innsbruck pred desetimi leti ni imel denarja, zato je za dve leti zamrznil status. Ko je zbral 2,5 milijona evrov, se je znova vrnil v ligo. Brez kakšne krize, o bankrotu ni bilo govora. Vsi vemo, kako klavrno se je končala zgodba v Ljubljani. Zaupal sem napačnim ljudem. Proračuna kluba se ne sme sestavljati za šankom, potrebne so podpisane pogodbe.

Veliko tekem svojega sina v dresu Innsbrucka ste si ogledali, do zadnjega kroga je bil Innsbruck v igri za končnico. Na ključnih tekmah drugega dela proti Orlom in doma z Linzem je vedno malo zmanjkalo.
Innsbruck ima najmanjši proračun v Ligi Ebel. Največja težava kluba je, da nima dobrih avstrijskih igralcev. Ko se kdo dokaže, gre takoj v močnejše avstrijske klube. Z zmanjšanjem števila tujcev v Ligi Ebel je nastala velika težava. Včasih je v ligi lahko igralo 15 tujcev, letos še 11, drugo leto pa le še 10. Innsbruck nima denarja za najbolje tujce, zato stavi na starejše igralce. Tyler Spurgeon in John Lammers sta že desetletje v tej ligi. Težko sestavijo tri konkurenčne napade, v Ligi Ebel pa potrebuješ štiri. Ključni igralci so zaradi tega imeli preveliko minutažo. Če so bili vsi zdravi, so bili zelo konkurenčni. Seveda so bili na koncu razočarani, saj je bila končnica zelo blizu.

Miha Zajc je odigral 49 tekem, dosegel je 9 golov in 11 podaj. Na Tirolskem ostaja tudi naslednjo sezono. Trener Rob Pallin je prav tako podaljšal pogodbo.
Miha je eden redkih, ki je dobil priložnost iz Alpske lige. Poleg njega je imel pomembno vlogo še Anthony Bardaro, ki je prestopil iz Asiaga v Bolzano. Nihče od njiju seveda ni produkt Alpske lige, ampak sta izkušnje nabirala drugje. Miha je lani zelo dobro odigral končnico Alpske lige in tudi državnega prvenstva. Ogledniki Lige Ebel so ga opazili in v Innsbrucku je dobil pogodbo, ki pa bi jo lahko do novembra vodstvo kluba tudi prekinilo. Dokazal se je in s tem pridobil zaupanje tudi za naslednjo sezono.

Državno prvenstvo letos prvič ne bo odigrano do konca. Igralci obeh najboljših ekip so že večkrat poudarili, da so tekme rednega dela DP-ja nepotrebne.
Govoril sem s predstavniki obeh klubov. To je nujno zlo. Olimpija sploh ni odigrala povratne tekme četrtfinala z Mariborom. Mitja Robar se zelo trudi v Mariboru, a je težko, saj to ni hokejsko okolje.

Italijani so državno prvenstvo izpeljali januarja med premorom v Alpski ligi. V Avstriji je prvak tista avstrijska ekipa, ki zasede najvišje mesto v Ligi Ebel. Avstrijci imajo tudi prvaka druge lige, za naslov se udarijo ekipe iz Alpske lige med reprezentančnim premorom.

Tudi organizacija klubov v Sloveniji zelo šepa. V Avstriji imajo precej boljšo ponudbo za navijače. Kje najbolj zaostajamo za Avstrijci?
V Volšperku imajo izjemno trženje v drugi koroški ligi. Od mesta, ki je lastnik dvorane, imajo v najemu lokal in služijo med 20.000 in 30.000 evri na mesec. Klub dobi veliko denarja z rekreacijskimi ligami. Navijači lahko kupijo hrenovke, klobase, pivo ... Zelo je priljubljeno kegljanje na ledu. V soboto od 8.00 naprej se zbere več kot 1.000 ljudi in seveda vsi potrebujejo hrano in pijačo. Tekmovanje poteka ves dan in v klubu si seveda manejo roke.

Vsakič, ko grem na tekmo v Celovec ali Beljak, pustim za hrano in pijačo 10 ali 15 evrov. Ekipe v Ligi Ebel znajo služiti s tem. V Linzu me je navdušil prostor za pomembne goste, kjer se zbere 800 ljudi. VIP-vstopnica stane 3.600 evrov na sezono in klub seveda lepo služi. Dobički so ogromni, če je organizacija prava.

V Sloveniji imamo veliko navdušencev, ki bodo pomagali pri logistiki. Klub bi lahko prostovoljcem podaril letno vstopnico in klubski dres. Pri športnem marketingu in gostinski ponudbi oba najboljša slovenska kluba zaostajata za konkurenco v Avstriji. Še vedno je veliko prostora za izboljšave, vendar je gostinska ponudba v Tivoliju predvsem odvisna tudi od upravljavca dvorane (Zavod Tivoli).

Drago Mlinarec je poudaril, da je bila kakovost hokeja pred leti na višji ravni, ker so mladi igralci ogromno trenirali, tudi zunaj predvidenih treningov. Nova generacija opravi le nujen trening in se ogromno časa posveča socialnim omrežjem in drugim stvarem, ki ne prinašajo napredka.
Nova generacija živi v drugačnem svetu. Socialna omrežja seveda ravno ne koristijo razvoju kariere. Imajo pa mladi hokejisti zdaj druge velike možnosti. Na spletu so številna navodila in študije treningov. Če ima mlad hokejist začrtan cilj, mu lahko marsikaj uspe. Najbolj izobraženi in ambiciozni trenerji morajo delati z mladimi selekcijami.

Le nekaj hokejistov v Sloveniji si je s hokejem zagotovilo življenjsko eksistenco. V Alpski ligi so zaslužki nizki. To so bolj štipendije in seveda ne omogočajo normalnega življenja po koncu kariere. V hokeju je trajanje kariere zelo omejeno.

V mladinskih konkurencah smo daleč od elite. Kakšna je prihodnost reprezentančnega hokeja v naslednjem desetletju?
Mi po številnih merilih ne sodimo v elito, saj infrastruktura ni na ravni in je imamo premalo. Večina reprezentantov se je naredila v Ligi Ebel. So tudi izjeme (Anže Kopitar, Jan Muršak in Jan Urbas). Če bomo vztrajali v Alpski ligi, bomo izgubili stik z elito. Dvakrat zapored smo igrali na olimpijskih igrah, vsako drugo leto smo bili člani elite. Na klubski sceni se nam dogaja črn scenarij.

Dvorano Tivoli zdaj prenavljajo, a prvenstva divizije I konec aprila ne bo gostila.
Tivoli mora postati hokejski center. Nujno potrebna je zunanja ledena ploskev. Ure vadbe so potekale ob nemogočih urah. Upam, da bo to postala sodobna dvorana, kar si Ljubljana tudi zasluži.

Zelo dobro vem, kako je videti moderen hokejski center. V Minneapolisu sem bil že večkrat. V mestu je 180 dvoran. Vsaka dvorana ima tri ledene ploskve. Od 7.00 do 22.00 so zasedene vse kapacitete. Vse deluje kot dobro namazan stroj. Tudi v Ligi Ebel imajo že skoraj vse dvorane vsaj dve ledeni ploskvi, na Dunaju imajo celo tri.

Kakšne možnosti ste pripisovali risom za vrnitev med elito?
Hokej je bil prvi šport, ki se je odzval na pandemijo. Pred praznimi tribunami nima smisla igrati. Hokej igramo za gledalce. Tudi prvenstvo elitne divizije so seveda odpovedali, čeprav so čakali do konca. Stanje v divizijah naj bi se zamrznilo za eno leto in vsa prvenstva naj bi se odigrala naslednje leto.

Vsekakor smo pred domačimi navijači glavni kandidati za napredovanje med elito. Vedno, ko smo igrali doma, smo bili uspešni. To je dodatna energija. Ta generacija je na vrhuncu, nosilci igre so v najboljših hokejskih letih. Dodana vrednost je Anže Kopitar. Naše tekme bi bile razprodane, Madžari in Avstrijci so rezervirali po 3.000 vstopnic. To prvenstvo bi bilo uspešno po športni in organizacijski plati. Verjamem, da bomo to prvenstvo gostili aprila 2021.

Zdaj je naslednji cilj reprezentance tretji zaporedni preboj na olimpijske igre. Na Norveškem bosta poleg gostiteljev turnirja tekmeca tudi Danska in Južna Koreja. Je nastop v Pekingu 2022 realen?
Olimpijske kvalifikacije bodo avgusta, kar nam ustreza. Imamo Kopitarja, ki je pravi vodja ekipe. Urbas in Verlič sta bila letos v nemški ligi v izjemni formi. Imamo še odličen napad Jeglič–Tičar–Sabolič. Tudi v Vojensu in Minsku nismo bili favoriti, tekmeci so imeli številne zvezdnike iz Lige NHL, pa nam je uspelo.

Hokej je bil na začetku samostojne Slovenije vodilni moštveni šport. Tudi pred desetletjem, ko sta obe ekipi uspešno igrali v Ligi Ebel, je imel veliko veljavo. V zadnjih letih je klubski hokej izgubil precej sijaja. Hokejisti so bili dolga leta zelo znani obrazi, zdaj igralci niti slučajno niso več zvezdniki.

V devetdesetih letih je bil hokej glavni ekipni šport v samostojni Sloveniji. Zdaj je postal le še postranski šport. Na glavnih televizijskih postajah ni več hokeja, v časopisih se precej manj piše o tekmah. Dvakrat zapored smo bili na olimpijskih igrah. Še pred desetletjem smo bili hokejisti na prvih straneh časopisov in revij, zdaj glavnih igralcev nihče več ne pozna. Mladi sploh nimajo več vzornikov. Velika težava je, da starši pošiljajo fante z 12 ali 13 leti v tujino. To je vsekakor prekmalu. Cilj najstnikov ni, da bi igrali v Alpski ligi, ampak v kakšni boljši ligi.

Kako ocenjujete delo Hokejske zveze Slovenije? Predsednik Matjaž Rakovec ima namreč več funkcij in je zelo zaposlen.
Ne vem, kako je lahko 100-odstotno pri stvari. Pred mesecem dni je bilo hudo neurje v Kranju, kjer je župan. Ne predstavljam si njegovega urnika, verjetno je imel že do 10. ure zjutraj okoli 100 klicev. Predsednik mora imeti veliko časa, Rakovcu pa ga preprosto zmanjkuje. Zveza se lahko z največjimi uspehi članske reprezentance v zgodovini, medtem pa klubi životarijo.

Nogometna zveza je zelo dobro organizirana. Vse tekme prve lige so v neposrednih prenosih, na ekranih je celo druga liga. Derbi med Olimpijo in Jesenicami je mogoče gledati le na Youtubu ali pa na Tržič TV. Pohvala ljudem, ki se zelo trudijo, saj samo trije delajo za izpeljavo prenosa. Gospod Podrekar je res pravi entuziast.

Kljub slabšemu začetku v leto 2020 zaradi pandemije koronavirusa in odpovedi tekmovanj, vseeno ostajam optimist in verjamem, da lahko še veliko naredimo v dobro slovenskega hokeja.