Kakšen drugi teden na 111. Dirki po Franciji. Ko tudi mirna sprinterska etapa žal ni mogla prinesti popoldanskega spanca ... Vrtiljak čustev in sprememb, a po koncu tedna v gorah Pirenejev tudi čebele na čelu z branilcem rumene majice priznavajo. Tadej Pogačar je bil dvakrat zapored premočan.
Tri etape za tri minute prednosti pred tretjim tednom
“Veliko sem premišljeval o tem, kaj se je zgodilo. Vse skupaj bi opisal kot Pogačar 3.0, če se izrazim po matematično-računalniško. Prvo različico smo spoznali v letih 2019-2021, ko je kot meteor zablestel v svetovni seriji in osvojil dve zaporedni Dirki po Franciji. Pogačar 2.0 – postal je kralj klasik: skupaj že šest, med katerimi izstopa Flandrija. Zdaj, vsaj kot kaže trenutno, je postregel z odgovorom na Vingegaarda. Pozor in da ostanem pri številki tri: še vedno nas čaka tretji teden, a hkrati je osvojil tri etape in ima tri minute prednosti," je Slavko Jerič, voditelj podkasta SOS-odmev, označil najnovejšo različico Tadeja Pogačarja.
Torej Dirka po Franciji 2024 še ni odločena? 3:09 pred prvim zasledovalcem je ogromna prednost. “Kje pa! Prihajajo Alpe! Deset minut prednosti pred Vingegaardom je potrebnih, da lahko greš mirno v alpske etape in kronometer zadnjega dne,” se je pošalil Toni Gruden, sovoditelj podkasta, ki se zadnje tedne drži kolesarske rdeče niti.
Vabljeni k poslušanju
Ni premagal le Vingegaarda, temveč tudi vročino
Drugi teden letošnje velike pentlje se je sklenil v Pirenejih. Dvakrat zapored se je Pogačar otresel Vingegaarda. "Dve izjemni gorski etapi, dve izjemni predstavi Pogija, ki je zmagal na dva zelo različna načina. Ni še konec, a zdaj bi bil šok, če izgubi rumeno majico," je povzel Jerič.
Dolgi vzponi, naporne etape, skozi katere se porabi veliko energije zaradi ostrega tempa, so bili po okusu Danca, ko je predlani na Granonu in Hautacamu ter na Cole de la Loze tlakoval pot do dveh zaporednih končnih zmag v Parizu.
Zdaj se je slika obrnila. "Že takoj po kronometru je Tadej raje kot o makadamski etapi v Šampanji govoril, kako se veseli Pirenejev. Slika se je obrnila: zdaj je bil Pogačar najmočnejši tam, kjer je bil predtem šibkejši v primerjavi z Vingegaardom – na dolgih klancih in v vročini. Zmaga v nedeljo je bila tudi prikaz, kako se lahko obvlada in premaga vročino," je Gruden poudaril dodatni pomen nedeljskega slavja na Plateau de Beille. Vročina je bila kakšen dan Pogačarjeva ahilova peta.
Novi trener prinesel svežino in takojšnji odziv
Več kot očitno je menjava osebnega trenerja preporodila in prinesla novo različico prvega kolesarja sveta. Javier Sola je trener, ki sta ga Pogačarju po lastnih izkušnjah priporočila Jan Polanc in Domen Novak.
"V pogovorih in odgovorih na to temo iz ust Tadeja in Domna izluščim večjo sproščenost, prilagodljivost treningov. Vemo, da se Pogačar mora zabavati in izzivati samega sebe. Ob tem je zlasti Novak poudaril izredno odzivnost. Takojšnja povratna informacija, po koncu treninga, ko se vožnja naloži trenerju, velikokrat dobi prvi odziv, še preden pospravi kolo," je Gruden podčrtal, kaj sta omenjena slovenska kolesarja ekipe UAE Emirates predstavila kot glavno prednost 38-letnika iz Seville. Nič več monotonih in dolgih treningov v coni dve ...
Rekordne atomske predstave dvigajo prah
Sobotni in nedeljski šov v Pirenejih je bil znova tudi rekorden. Padali so najboljši časi vzponov, pri čemer je bil na Plateau de Beille za več kot tri minute popravljen tudi rekord Marca Pantanija iz leta 1998. Pirat je pred 26 leti na poti do dvojčka Giro–Tour omenjeni klanec prevozil v času 43:28, zdaj se je Pogačar z njim opravil v 40 minutah (39:58). Hitrejša od prejšnje rekordne znamke sta bila tudi Vingegaard (41:06) in Evenepoel (42:49), blizu je bil tudi Mikel Landa (43:52).
Številni spletni analitiki, ki slovijo po izračunih moči (W/kg), so razglasili nedeljsko predstavo za celo najboljšo v zgodovini kolesarstva. Pri čemer sta tako Pogačar kot Vingegaard prekosila mitični Verbier 2009 Alberta Contadorja ali pa Hautacam 1996 Bjarneja Riisa.
Boljša primerjava z vzponi, kjer se trenira in redno dirka
"Tehnologija in prehrana. Sama kolesa, vladavina aerodinamike, manjši pritiski v gumah. Pri hrani popolnoma drugačne usmeritve kot pred 20 leti, ogljikovi hidrati vladajo, sladkor je energija. Tudi ceste, vsak rekreativec dobro ve, kako se je peljati po novi, boljši cesti," je nekaj okoliščin, zaradi česar padajo rekordi na vzponih, kot je Plateau de Beille, kamor je Dirka po Franciji zavila po devetih letih, po desetih se je vrnila na Pla d'Adet.
"Sam bi ločil obdobje po koronski sezoni. Veliko primerneje je primerjati vzpone in napredek časov na klancih, kjer se redno dirka in se običajno trenira. To so vzponi zlasti zdaj v Španiji (na primer Coll de Rates) ali v Franciji v okolici Nice (Col de la Madone ali Turini), kamor gremo zdaj," ob fascinaciji nad novimi rekordi in vprašanji, ki jih porajajo podrti stari rekordi, Gruden izpostavlja, da je najbolje primerjati klance in odseke, kjer mrgoli kolesarjev in kjer profesionalci redno trenirajo ter dirkajo.
Prisluhnite 151. epizodi MMC-jevega športnega podkasta v celoti, v katerem smo govorili še o naslednjih temah:
− omemba finala Eura in predvsem zadnjih minut finala Cope Americe, ko se je začelo snemanje;
− o defetizmu po srednem dvoboju Vingegaard – Pogačar in zmagi Danca;
− koliko bi bil vreden niz štirih ali petih zmag, če ne bi bilo Jonasa;
− vprašanja in mnenja poslušalcev (še enkrat najlepša hvala!);
− ujetniki starih pravil ali zakaj je Visma morala napasti v nedeljo;
− UAE Emirates z močnejšo zasedbo, ki omogoča tudi improvizacijo;
− olajševalna okoliščina: neverjetna smola nizozemske ekipe, ki pogreša Kussa;
− Evenepoel popestril troboj, a izgubil stik;
− padec in odstop Rogliča – znana bolečina, nesojeni Tour;
− o množicah ljudi, navijačev ob cestah, zlasti vzponih;
− pogled na etape zadnjega, tretjega, tedna;
− zanimivost o številki (1)51.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje