Ob temperaturah, ki sem jih omenjal, pa Bavarsko in Provanso v tem trenutku druži še nekaj. Skoraj popolno zaprtje, saj si človek skorajda ne more privoščiti dobesedno ničesar.

Še dobro, da imamo športnike, ki nam privoščijo vsaj ta užitek, da so uspešni. Med klasičnimi smučarji smo medalje zbirali skoraj vsak dan, Primož Roglič pa je na poti, da se za večno vpiše tudi med zmagovalce dirke, ki že dolgo velja za eno najbolj prestižnih večetapnih v spomladanskem času, če ne celo za najvplivnejšo med vsemi.

Najbrž bo vsaj letos marsikdo sprožil ugovor na to mojo trditev, češ da je dirka med Tirenskim in Jadranskim morjem precej bolje poimensko zasedena kot osemdnevno merjenje moči, ki se bo jutri kljub vsem težavam prirediteljev le končala.

Ne na sloviti Angleški promenadi, ampak nekje v bližini Nice. Lani so jo po sobotni etapi namreč odpovedali. Zanimivo je, da je moštvo prvega kolesarja svetovne lestvice Primoža Rogliča lani nastop odpovedalo že pred začetkom dirke v predmestju francoske prestolnice, letos pa so zraven.

Ob tem je tudi zanimivo, kako so Italijani znali pretentati večne kolesarske tekmece v vseh pogledih in na poti čez Apenine zbrati bolj odmevno zasedbo. Pred desetletjem in pol so zares zadeli s postavitvijo še ene enodnevne dirke pri naših zahodnih sosedih – dirko Strade Bianche.

Nekdaj je bila le del Gira Piccola ali mladega Gira. Zdaj je najbolj podobna dirka na jugu tistim, ki sledijo v aprilu na severu, kot sta Flandrija in Pariz–Roubaix. Takoj po dirki dveh morij pa sledi že prvi kolesarski spomenik tega leta med Milanom in San Remom.

Časa za selitev v Francijo torej nekdo, ki se je odločil za Bele ceste, nima. Tak primer je letos zadnji zmagovalec Toura Tadej Pogačar. V njegovem prvotnem načrtu je bila Nica. Sam se je nato premislil in je v Italiji, kjer bo prav danes poskušal na vrh razpredelnice uvrščenih, kar na Dirki proti soncu že od srede drži Primož Roglič.

Ni jih malo, ki bi takoj podpisali, da se je s tem Pogačar samo ognil boju z rojakom. Ampak, zakaj bi to storil, saj je bil nazadnje, ko sta bila skupaj v karavani, boljši. Tako ali tako pa kmalu pride Baskija, kjer se bodo še pred Tourom kresale najboljše slovenske sablje.

Če seveda vmes ne poseže 'nevidni nebodigatreba'. V tem letu, pa smo šele sredi marca, je bilo namreč odpovedanih že več kot 40 dirk. Med tistimi iz svetovne serije za zdaj le Dirka po Avstraliji v januarju. Še bolj kot obračun na vedno zahtevni Baskiji, ki jo imata oba že za pasom, pa vsaj mene zanima razplet ob Azurni obali jutri in torkov konec ob zahodni obali Jadranskega morja.