Ponedeljek je za karavano 96. Dirke po Italiji prost dan in priprava na odločilni teden, v katerem bo Vincenzo Nibali poskušal zadržati rožnato majico. V Dolomitih bo konkurenca napadala, morda bo tudi sklenila zavezništvo, da s skupnimi močmi stre "Morskega psa". Trojica Slovencev bo v gorskih etapah zgolj upala na preživetje, kar bi pomenilo, da bodo videli cilj v Brescii. Na letošnjem italijanskem krogu se je zelo izkazal 24-letni Luka Mezgec, ki je bil dvakrat tretji. V pogovoru z MMC-jem je 183 cm visoki in 73 kg težak kolesar med drugim povedal, da bo novo priložnost iskal v sredo, etap v Dolomitih pa se kar malo boji.

Kako ste preživeli konec tedna in obe gorski etapi, zlasti nedeljsko s ciljem na Galibier?
Vsaj z vremenom sem bil lahko zadovoljen, saj je bilo v nasprotju z napovedjo sončno, le na koncu je malce snežilo. Etapo so tako skrajšali le za štiri kilometre. S takšnimi etapami še nimam izkušenj. Zelo se pozna nadmorska višina, ko si nad 2000 metri. Pomanjkanje kisika še kako čutiš. Na štartu se je 'grupa' dogovorila, da v protest proti organizatorju do zadnjega klanca ne dirka na polno, 35 km pred ciljem, pod Col du Telegraphe, pa so se najboljši udarili na polno. Šprinterji smo seveda nadaljevali v svojem ritmu.

Kdaj boste še iskali svojo priložnost v šprintu?
Predvsem v sredo, ko bo na sporedu ravninska etapa s klancem 15 km pred ciljem. Po profilu sodeč bo glavnina prišla čez ta klanec in se borila za etapno zmago. Če bom v dobrem položaju, bom seveda spet poskušal.

V petek vas čaka mučenje v Dolomitih, vključno z vzponoma na Gavio in Stelvio, kjer bo letošnji "Cima Coppi" (najvišja točka Gira - 2758 m), v soboto pa nova gorska etapa z vzponom na Giau. Boste zmogli?
Včeraj je bilo treba narediti 4000 višinskih metrov in glede na to, kaj sem doživel, se kar bojim, kaj bo v petek in soboto. To bosta brutalni gorski etapi. V petek me čaka 4000, v soboto 6000 višinskih metrov. Če to preživim ...

Vsekakor bi bilo lepo, če bi v nedeljo videli cilj v Brescii ... Na svoji prvi tritedenski dirki presenečate vse. Zdi se, da celo sebe, kajne?
Vedel sem, da sem hiter, ne pa, da se lahko kosam z Markom Cavendishem. Tudi v svoji ekipi čutim, da so presenečeni, in zdaj čutim več spoštovanja. Prej sem bil novinec, iz Slovenije, nihče te ne pozna ... Po dveh tretjih mestih takoj dobiš veljavo in tudi ob vožnji v 'grupi' je dober občutek, ker te poznajo.

Ste analizirali obe etapi, v katerih ste bili tretji. Bi bilo sploh mogoče izvleči še več?
V 12. etapi bi bilo to mogoče, če bi imel v šprintu boljši položaj, v 13. etapi pa se več ni dalo storiti. Takrat sem imel najboljši položaj. Cavendish me je sprva zrinil in sem si mislil, prav, pojdi naprej, ampak šel bom za teboj. 800 metrov pred ciljem sem moral že šprintati, da sem ostal z njim, občasno ujameš tudi dobro zavetrje in je lažje. Ko je Cavendish 350 metrov pred ciljem začel šprintati, sem šel za njim, 200 metrov pred ciljem pa sem si rekel: šel bom naprej. Toda ko sem prišel iz zavetrja, sem videl, da zmage ne bom mogel doseči.

In kako doživljate premoč Britanca Cavendisha?
Pozna se, da je majhen in aerodinamičen. Če si za njim v zavetrju, je drugačna zgodba, kot če si kakšnim drugim šprinterjem. Ko "pohodi" do konca, ti nobeno zavetrje ne pomaga.

Ste v cilju pogledali, kakšna je bila največja hitrost?
Ne, ampak gotovo čez 70.

Ker ste bili prej gorski kolesar, je kar malo presenetljivo, da se tako dobro znajdete v šprintu. Je to posledica posebnih treningov?
Tudi. Lani nisem treniral specifičnih šprintov, letos pa sem v šprinterskem delu ekipe Team Argos-Shimano. Ko smo na pripravah, gredo specialisti za klanec na poseben trening, mi pa treniramo na ravnini šprint. Seveda pa sem s takšnim treningom izgubil nekaj sposobnosti za vožnjo v klanec.

Kakšni so sicer vtisi z Dirke po Italiji, ki jo vozite prvič? Vam je všeč hrana, vzdušje ...?
Glede hrane težko najdeš boljšo dirko, govorijo tisti, ki so vozili tudi Tour in Vuelto. Italijanske testenine, pršut, meso ... Vzdušje je fenomenalno. Resda vsi pravijo, da je Tour še stopničko višje, ampak že na Giro je enkratno, ko vidiš, kako navijači živijo za dirko, kako preplavijo mesto, v katerega pride karavana, in je potem vse v rožnati barvi.