Za MMC je padec in posledice opisal Krištof Knap, zdravnik slovenske reprezentance: "Včerajšnji množični padec na Dirki po Baskiji, ki je vodil celo k zaustavitvi in nevtralizalizaciji dirke, je zahteval precej hude poškodbe nekaterih kolesarjev. Po ogledu posnetka sem prijetno presenečen, da si Roglič ni zlomil nobenih kosti. Res me veseli, da je lahko dokaj hitro vstal in se je sprehodil do moštvenega avtomobila. Vseeno ima ob vseh odrgninah verjetno tudi poškodbe mehkih tkiv, ki lahko vzamejo kar nekaj časa za popolno sanacijo. Nekaj časa nato traja, da kolesar lahko neovirano kolesari v zanj optimalnem položaju in ob tem kompenzatorno ne preobremenjuje drugih struktur. Posledice so lahko izrazitejše v bolj ekstremnih položajih (kronometrska drža). To se je na primer zgodilo po Primoževem padcu na Dofineji 2020. Poškodba kolesarja zato zahteva vsaj delno prilagoditev trenažnega procesa in morda zahteva izpustitev kakšne dirke ali prerazporeditev. Je pa res, da so do začetka Dirke po Franciji še trije meseci."
Vingegaard naj bi za vrnitev potreboval 10 tednov
Kaj pa njegova velika konkurenta Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel? Knap: "Ob zlomljenih rebrih in ključnici ima Vingegaard še pnevmotoraks. Še nekaj časa bo čutil bolečine v rebrih, to pa pomeni omejitve pri dihanju, predvsem če bo pod visokimi obremenitvami. Odvisno, kdaj bo sploh šel lahko na trenažer in kdaj na cesto, je pa narava poškodbe takšna, da mora paziti, da ne bo kakšnih dolgoročnih posledic. Načeloma bi poškodbe že lahko zacelil do Dirke po Franciji, vendar pa je potem vprašanje, v kakšni formi bi prišel tja." Po nekaterih ugibanjih naj bi Jonas Vingegaard za okrevanje potreboval deset tednov, Evenepoel pa osem. Belgijski as si je zlomil ključnico in lopatico in je že na poti domov. "Zlom ključnice je precej standardna kolesarska poškodba. Na cesti ga nekaj časa ne bo, kar pomeni, da bo manjkal na pripravljalnih dirkah, na katerih bi lahko tempiral formo. Podobno kot Tadej Pogačar lani, pri katerem je šlo sicer za poškodbo zapestja, ki je neugodna na povsem drug način. Pri celjenju kosti ne moreš prehitevati, celjenje je težko kombinirati z višinskimi pripravami in optimiziranjem telesne teže, saj vse troje načeloma ne gre skupaj. Višinske priprave že tako od telesa zahtevajo prilagoditev in lahko ob intenzivnem treningu zmanjšajo celjenje kosti."
Dirka se prehitro, motoristi komaj lovijo kolesarje
Množični padec, ki je zaznamoval četrtkovo četrto etapo Dirke po Baskiji, sproža številna vprašanja. Direktor dirke Pariz–Roubaix (ta slovita klasika bo na sporedu v nedeljo) Thierry Gouvenou je prepričan, da so padci posledica prevelikih hitrosti. "Stop, stop, stop, končajmo masaker. Začnimo razmišljati o težavah s hitrostjo," je za časopis L'Equipe povedal Gouvenou. "Dosegli smo ogromen napredek pri aerodinamiki in zaviranju. Vsi lahko opazimo, da število padcev narašča, zato se moramo zavedati, da padci niso le posledica trase. Dirka se veliko prehitro." Ob tem je omenil, da ga je več voznikov v spremljevalnih avtomobilih dirke in na motorjih opozorilo, da se bojijo za lastno varnost, ko lovijo kolesarje med spusti z gorskih prelazov, ko dosegajo hitrosti tudi več kot 100 km/h. Gouvenou je, mimogrede, pred nedeljsko dirko sprejel nekaj previdnostnih ukrepov. Med drugimi je dodal "šikano" pred najtežjim kamnitim odsekom v gozdu Arenberg, da bi zmanjšal hitrosti.
Kolutne zavore niso primerne za cestne dirke
Predsednik francoskega sindikata kolesarjev Pascal Chanteur pa opozarja na kolutne zavore, zato je v pogovoru z agencijo AFP vse odločevalce v kolesarstvu pozval k sprejetju ukrepov. "Tako ne moremo nadaljevati," vztraja nekdanji profesionalni kolesar, ki obsoja predvsem uporabo kolutnih zavor, za padce pa posredno krivi tudi lobi proizvajalcev koles. "Ali bomo čakali, da se zgodi še ena smrt? Da si kolesar odreže obe nogi in umre, preden se ljudje začnejo zavedati? Če je takšno splošno mnenje, ne bomo čakali zelo dolgo," je bil ogorčen. Glavno težavo po njegovem mnenju predstavljajo kolutne zavore, ki, kot pravi, niso ustrezna oprema za cestne dirke. Omogočajo namreč "zasilno, brutalno, instinktivno zaviranje", zaradi katerega "takoj naredite napako". Enako velja za prestave: "Po klancih navzdol vozijo s hitrostjo 80 km/h. Ko padeš, se ne moreš rešiti." Prst je uperil tudi v proizvajalce koles. "Ko so nameščali kolutne zavore, smo jih prosili, naj zaokrožijo ostre robove koluta. Nastal je spor, češ da bi bil strošek evro na kolut in da so prodali deset milijonov kosov. Ampak – to ni moja težava, če s tem obvaruješ kolesarja pred tem, da bi mu odrezalo nogo, prst, roko ..."
Slovenca v vlogi glavnih favoritov Toura
Brutalna nesreča na četrtkovi etapi je na glavo postavila pričakovanja pred osrednjo preizkušnjo sezone, Dirko po Franciji. Do zdaj je bil močno favoriziran za končno zmago Jonas Vingegaard, medtem ko je stava na Pogačarja prinašala kvoto nad šest (ob sto evrih vložka to pomeni več kot 600 evrov izplačila, če bi Pogačar z rumeno majico prišel na cilj v Nici). Zdaj sta na stavnicah v vlogi glavnih kandidatov za zmago Tadej Pogačar in Primož Roglič, medtem ko na Vingegaarda trenutno ne računajo. Pogačar ima kvoto za osvojitev Dirke po Franciji 1,57, Roglič 4, Evenepoel 7, Ayuso 10. Še naprej je kvota za zmago Pogačarja na Dirki po Italiji izjemno nizka, le 1,2. Če bo prvi kolesar sveta uresničil napovedi, bo postal prvi kolesar v tem stoletju z dvojčkom Giro-Tour.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje