"Tako je bilo, kot sem si zamislil, ampak na koncu so bili trije boljši od mene. Sem kar zadovoljen in vem, da bom še prišel sem in še poskušal, tako da še nisem rekel zadnje v Sanremu," je Tadej Pogačar po četrtem mestu na dirki Milano–Sanremo dal vedeti, da bo še naprej poskušal zmagati na klasiki vseh klasik, na katero je zadnji dve leti prišel kot prvi favorit, a na koncu pristal tik pod odrom: lani na petem, letos na četrtem mestu.
Rekordni raketni pospešek MvdP-ja
Pred letom dni je na zadnjem vzponu skočil kar štirikrat kljub vetru v prsi. Tokrat mu je ekipa UAE Emirates pripravila teren za en siloviti pospešek, s katerim se je izoblikovala zmagovita četverica. Ob vetru v hrbet in rekordnih hitrostih na Poggiu je Pogija matiral raketni pospešek Mathieuja van der Poela.
Nizozemec je kot lani v Flandriji vozil izredno premeteno in v nasprotju s svojim slovesom izredno varčno ter ni razkazoval svoje moči vse do odločilnega trenutka. Če je na De Ronde MvdP vse prihranil za ciljni sprint, na katerem se je Pogačar zakalkuliral in ob sprintu dveh za zmago končal na četrtem mestu, je tokrat eksplodiral tik pod vrhom Poggia.
21 sekund sprinta do vrha, kjer je imel kapetan Alpecin Deceunincka tri sekunde prednosti. Na prvih serpentinah je podvojil prednost, Pogačar je izgubljal stik, Filippu Ganni ovinki niso šli, tako da je lov ostal na ramenih Wouta van Aerta.
Premalo sodelovanja, Ganna dirkal na drugo mesto
"Vedno grem na zmago. Tudi Van Aert je šel na zmago, mogoče se je le Ganna malo hranil, kar se je na koncu videlo, da je imel eno prestavo več kot jaz in Wout. Si je zaslužil drugo mesto, vendar res ni bilo pravega sodelovanja," je Pogačar za RTV Slovenija opisal neuspešen lov na pobeglega van der Poela, ki je prednost povečeval tako na ravnih odsekih spusta kot na ciljni ravnini. Po drugi strani je vodilni kolesar UCI-lestvice priznal, da je bil po napadu na koncu preveč "mrtev" za sprint, zaradi česar je ostal brez mesta na stopničkah.
V cilju je imel Mathieu van der Poel 15 sekund prednosti, kar je najvišja prednost zmagovalca v Sanremu po letu 1994 (Giorgio Furlan 20 sekund pred glavnino z Mariem Cipollinijem). Za piko na i je vodilni kvartet podrl rekord vzpona na Poggio di Sanremo (3,7 km s povprečnim naklonom 3,8 odstotka). Leta 1995 sta Maurizio Fondriest in Laurent Jalabert postavila čas 5:46, zdaj ga je za pet sekund izboljšal van der Poel, trojka Pogačar, Ganna in Van Aert pa je bila tri sekunde za njim. Klanček po skoraj 300 km kolesarjenja, ki so ga presprintali s povprečno hitrostjo 39 km/h, pri tem pa je šel van der Poel v zadnjem kilometru 43 km/h (vir @ammattipyoraily).
Premalo zavetrja ob vetru v hrbet za Mohoriča
V drugi zasledovalni skupini je bil lanski zmagovalec Matej Mohorič, ki je bil med sedmerico četrti, skupno osmi. "Veter je bil v hrbet in je bilo bistveno težje slediti napadom, ker je bilo manj zavetrja. Ko je Pogačar napadel, je ravno premočno pihalo in nisem mogel priključiti. Po eni strani mi je žal, a sem se potrudil po najboljših močeh," je Moho navedel dejavnik, ki je vplival nanj.
Ekipa Bahrain Victorious ga je sicer šolsko prvega pripeljala na začetek vzpona na Poggiu, kjer so skušali narekovati zmernejši tempo, ki bi omogočal ponovitev lanskega juriša na spustu. "Žal mi je zmanjkalo pol 'metka'." Zanimivo, da sta se na repu Mohoričeve skupine pripeljala še dva nekdanja zmagovalca Sanrema: Jasper Stuyven (2021) in Julian Alaphilippe (2019). Francoz je imel znova obilo smole, padel je na spustu s Turchina in nato brez pomoči ekipe lovil glavnino.
Tudi v tretji skupini Slovenec
Sedmo leto ni bilo nič od sprinta razredčene glavnine. Ob pogledu na končni vrstni red se razkrije, da so se najhitrejši kolesarji lahko udarili zgolj za 12. mesto. Ballerini, Laporte, Cort, Philipsen, Ewan ... Med 25 kolesarji v tretji skupini je bil tudi Luka Mezgec, ki se ni zaganjal in je osvojil skupno 23. mesto.
"Ko se je razbilo na Poggiu, sem končal v skupini, ki je sprintala zgolj za 12. mesto. Za trenutek sem upal, da se bodo spredaj pogledali in se bomo po spustu polovili. Na Sanremu se vedno sprinta tam do 20. mesta, ker ne veš točno, koliko kolesarjev je pred teboj," je s svojega zornega kota razplet spomladanske klasike komentiral izkušeni kolesar avstralske ekipe Jayco AlAula.
Selitev v Belgijo in na kocke
Kolesarski svet bo naslednje tedne osredotočen na klasike na kockah. Že v tem tednu so v Belgiji tri tradicionalne enodnevne dirke, ki spadajo v svetovno serijo: Brugge–De Panne v sredo, E3 v petek in Gent–Wevelgem v nedeljo. Prav na vseh treh bodo dirkali najboljši trije Slovenci iz Sanrema, ki se jim bo pri ekipi Bahrain Victoriousa pridružil še Matevž Govekar.
Prvi bo že v sredo nastopil Mezgec, ki bo za svoj izid lahko dirkal le v nedeljo na dirki Po poljih Flandrije: "Zdaj grem v Belgijo, kjer ostanem še za šest, sedem dirk. Za ekipo je najpomembnejši dan že v sredo: Brugge–De Panne. Imamo favorita dirke Dylana Groenewegna, ki je bil lani po fotofinišu drugi. V nedeljo Gent–Wevelgem, na katerem sem vsako leto skriti adut, potem me pa čaka vloga pomočnika na preostalih klasikah." Za 34-letnim Kranjčanom je že 21 dirkalnih dni.
Zavetrje in tehnika Mohoričeva aduta za severni pekel
Večino belgijskih klasik bo oddirkal tudi Mohorič, ki pa v naslednjih dveh tednih mogoče ne bo za vsako ceno rinil v ospredje. "Pariz–Roubaix je glavni cilj. Dirka, za katero mislim, da imam največje možnosti za zmago. V petek me že čaka prva pomembna belgijska klasika E3, v nedeljo Gent–Wevelgem, nato Flandrija ... Pestri tedni," je svoj tekmovalni načrt orisal Mohorič.
"Sam nimam tako dobrih nog kot najboljši na svetu. Za takšnega kolesarja je Pariz–Roubaix 'najlažje' zmagati, ker je največ zavetrja, na kockah pa veliko odloča tudi tehnika," se svojih odlik in tudi omejitev zaveda 28-letnik iz Podblice, ki je bil lani v severnem peklu že peti.
Pogačar v petek že na E3
Najobsežnejši program belgijskih klasik doslej v karieri čaka Pogačarja. V petek bo prvič dirkal na klasiki E3 – ime je dobila po oznaki za avtocesto, ob kateri se vije trasa, ki se v dobri meri prekriva s ključnimi odseki Flandrije. Naslednjo sredo 24-letnika iz Klanca znova čaka ogrevanje Proti Flandriji in zatem sledi glavni spomladanski cilj – Dirka po Flandriji, na kateri je lani ob krstnem nastopu bil najmočnejši na kockastih vzponih.
"Drugačno dirkanje, še bolj stresno na ožjih cestah, kocke, kratki in strmejši vzponi. Se že veselim. Tukaj so bolj izraziti kolesarji, kot sta Mathieu in Wout, zlasti pri boju za položaje, ampak meni to kar ugaja, zaradi česar se tudi odpravljam na severne klasike," se Pogačar veseli naslednjih izzivov v Belgiji, kjer se želi kosati z velemojstri klasik, četudi ti tehtajo 10, 15 kilogramov več in so jim flamske klasike pisane na kožo.
Ardeni: na Amstel, ne pa na Valonsko puščico
Da se na klasikah ne bi preveč izčrpal oziroma da bo na večini konkurenčen za uspeh, so pri UAE Emirates znova malce spremenili tekmovalni program. Dva tedna po Flandriji bo Pogačar šel na Amstel Gold Race, eno redkih dirk, na katerih je nastopil, a je leta 2019 ni dokončal. Zato pa se Pogačar prvič prostovoljno odpoveduje Valonski puščici, da bo prihranil vse moči za zadnji spomladanski spomenik Liege–Bastogne–Liege, na katerem je leta 2021 zmagal, leto predtem pa prvič stopil na stopničke ene izmed petih največjih enodnevnih dirk.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje