"Zelo hitro sem se naučil, da je doping v kolesarstvu in sploh v ekipi zelo razširjen. Rekli so mi: dober si, izjemno si nadarjen, treniraš z veliko truda, imaš vse potrebne veščine. Toda če se želiš obdržati tukaj, na vrhu, moraš sodelovati," je za Stern povedal zdaj 49-letni upokojeni kolesar.

Jan Ullrich se je leta 1995 pridružil takratni vzorčni nemški dirkalni ekipi in dve leti pozneje postal edini Nemec, ki je osvojil Dirko po Franciji. Ullrich, o čigar življenju bo naslednji teden izšel dokumentarec na Amazon Prime, lastnega dopinga sicer tudi tokrat izrecno ni priznal.

Kako boš preživel dirko, vožnjo v pelotonu?

"Splošno razširjeno mnenje v tistem času je bilo, da če kolesariš brez pomoči, je tako, kot da bi šli na strelski dvoboj, oboroženi zgolj z nožem," je dejal kolesar, ki se je leta 1973 rodil v Rostocku in šel skozi rigorozni športni sistem Vzhodne Nemčije, kjer se ni skoparilo s sistematičnim dopingom.

A v pogovoru za magazin se je osredotočil na obdobje pri Team Telekomu med letoma 1995 in 2002. "Splošni odnos, ki je prevladoval, je bil: če tega ne storiš, kako boš preživel na dirki? Potem voziš v pelotonu in veš, da si verjetno eden tistih, ki nimajo ničesar v sebi, in zato tudi nimaš nobenih možnosti."

Ujet v aferi Puerto

Ullricha je njegova ekipa leta 2006 suspendirala zaradi povezav s španskim zdravnikom za doping Eufemianom Fuentesom, Mednarodno športno razsodišče Cas mu je leta 2012 prepovedalo nastopati za dve leti, a za razliko od Lanca Armstronga je Nemec obdržal naslov zmagovalca na Touru 1997, vendar zaradi obremenjujočih dokazov ni podedoval odvzetih rumenih majic razvpitega Teksašana.

Ni smel priznati

Da o dopingu ni govoril leta 2006 ali leto pozneje, ko so doping priznali številni drugi Telekomovi vozniki, je bilo predvsem zaradi pravnih razlogov, je dejal. Leta 2006 "ni želel biti izdajalec", leta 2007 pa je proti Ullrichu potekal kazenski postopek. "Odvetniki so mi svetovali, naj molčim. Nasvet, ki sem ga upošteval, a njegove posledice sem dolgo trpel."

V razgibani karieri, polni nihanj in afer zunaj športa, je osvojil tudi Dirko po Španiji 1999 in postal olimpijski prvak na cestni dirki v Sidneyju 2000 ter dvakrat svetovni prvak v vožnji na čas. Po suspenzu in izgonu iz tekmovalnega kolesarstva se je ubadal z osebnostno krizo, odvisnostjo in nemirnim življenjem, pri čemer je po lastnih besedah večkrat skušal narediti samomor. V zadnjih letih zatrjuje, da je premagal odvisnosti in se je vrnil na kolo ter med ljudi.