To bo dirka, ki bo odločala o nadaljevanju njegove kariere. Mednarodna kolesarska zveza je Tadeja Valjavca leta 2010 pred začetkom Dirke po Italiji obtožila kršenja pravil, sledil pa je boj z mlini na veter, saj mu ni uspelo prepričati odgovornih, da so sporna odstopanja v njegovem biološkem potnem listu zgolj posledica bolezni. Besničan je bil takrat povsem na tleh, tudi denarno ga je proces izčrpal. Toda vseeno je zbral dovolj moči in poguma, da se je vrnil na kolo. Letos dirka za Savo in Dirka po Sloveniji, ki bo potekala od četrtka do nedelje, bo nedvomno vrhunec sezone zanj.

Bo Dirka po Sloveniji ključna dirka za nadaljevanje vaše kariere?
Da, precej bo odvisno od tega in nobenih izgovorov ne bo smelo biti, saj mi trasa ustreza.

Kako ste pripravljeni?
Treniral sem dobro in naredil vse po načrtu. Tudi na Dirki po Slovaški prejšnji teden sem se dobro počutil. Bistveno je bilo, da nisem padel ali zbolel.

Odmevnih izidov letos niste dosegali. Najbrž vrhunec forme načrtujete prav za Dirko po Sloveniji?
Posebnih rezultatov ni bilo, ker smo s Savo vozili dirke, ki smo jih pač dobili. Ni bilo etap s ciljem v klanec razen spomladi na Istarski pomladi, kjer sem bil drugi. Vso sezono sem dobro pripravljen. Pomembno je, da sem ostal v tekmovalnem ritmu.

Se strinjate, da bo Dirko po Sloveniji odločil vzpon na Vršič?
Vsi poudarjate Vršič, toda odločilen bi bil lahko že kronometer v Ljubljani. Na koncu bo morda vsako sekundo težko nadomestiti. Vsekakor bom dal že prvi dan vse od sebe, da si ne bom imel kaj očitati.

Kronometer je bil vedno vaša šibka točka. Ste ga letos sploh kaj trenirali?
Vem, da je to šibka točka. Kronometra nisem treniral, saj sem že v prejšnjih letih vedel, da če dam na treningu velik poudarek na kronometer, ne pridobim veliko, ob tem pa preveč izgubim pri vožnji v klanec. Na Slovaškem sem prolog odpeljal dobro, resda pa je bil kratek, le dva kilometra. Na Poljskem je bil kronometer dolg 30 km, ampak sem ga odpeljal z rezervo.

Imate že kakšno taktiko za sobotno etapo? Bo morda že vzpon na Livške Ravne naredil selekcijo?
Nikoli ne veš. Ti lahko narediš taktiko, toda v resnici jo potem naredimo kolesarji med dirko. Livške Ravne so težje kot Vršič. Klanec je bolj strm in daljši, ampak do cilja je tam še predaleč, da bi favoriti napadli.

Menite, da boste na vrhu vzpona na Livške Ravne še imeli pomočnike ob sebi?
Ne vem, dejstvo pa je, da letos odlično dirkajo. V res dobri formi so. Ne bojim se. Če bo šlo že takrat na nož, sicer ne verjamem, da bo kdo od pomočnikov ostal ob meni, ampak v tem primeru bodo tudi drugi kapetani verjetno ostali brez pomočnikov.

Vozili ste vse največje dirke. Kakšni so občutki, ko boste spet tekmovali doma in vas spet čaka Vršič?
Ko odpelješ vse tiste klance na Touru ali Giru, Vršič seveda ni nič posebnega, a še vedno je spoštovanja vreden klanec. Nekaj posebnega je. Ne dopušča napak. Po dolžini in višinski razliki je že v Slovenijo veliko takšnih klancev, a ne vem, zakaj je tako drugačen. Ima neko posebno energijo, poseben status. Zelo te lahko udari po glavi. Že na treningu sem doživel, da lahko kar naenkrat ostaneš brez moči. Ne vem, zakaj. Tudi rekreativni kolesarji so me že prehitevali, ko sem imel krizo.

Med vašimi pomočniki bo tudi veliki up slovenskega kolesarstva Matej Mohorič, ki je lani postal mladinski svetovni prvak. Kako bo dirko uskladil z maturo?
V četrtek bo imel do pol enih maturo. Zmenili so se, da jo bo lahko pisal v Kočevju. Tudi meni se je to zgodilo leta 1996. Štart etape je bil na Vrhniki in maturo sem lahko delal na Viču. Spomnim se, da sem tisto etapo končal na petem mestu.

Zadnjič ste na Dirki po Sloveniji vozili v dresu Lampreja, vendar niste bili v igri za rumeno majico ...
To je bilo leta 2006, ko sem prišel z Dirke po Italiji in sem bil utrujen, pa še Tour de France me je čakal. Lepši so spomini na leto 1999, ko sem dobil Baby Giro, na Dirki po Sloveniji pa sem bil s 23 leti drugi. Zmagal je Tim Jones. Dobil je etapo na Vršič, naslednji teden pa je bil na dopinškem testu pozitiven.

Ste kdaj gledali izidi Gira in Toura, ko ste bili med deseterico, pozneje pa so številne kolesarje, ki so bili pred vami, dobili na dopingu? Ste računali, kako visoko bi lahko bili?
Ne, nikoli nisem gledal, kdo je bil pred mano in je bil pozneje pozitiven. Nikoli nisem tega računal.

Je vaša vrnitev povezana tudi s tem, da ste vedno trdili, da se vam godi krivica, ker vas je Mednarodna kolesarska zveza kaznovala?
Verjetno res. Ko pomislim na to, je še vedno težko. Enostavno si moram to zbiti z glave.

Ko ste želeli na vsak način oprati svojo krivdo, ste zapravili veliko denarja. Ste si denarno že opomogli?
Ne še, to bo precej dolg proces.

Stari ste 36 let. Kakšna je razlika v primerjavi z obdobjem, ko ste bili na vrhuncu kariere?
Včasih me je bolj strah spustov. Postal sem previdnejši. Opažam tudi, kako sem se navadil na dom, na družino. Najtežje je iti od doma. Že prej je bilo težko, zdaj pa sploh. Po Dirki po Sloveniji gremo za tri tedne na Kitajsko. To bo hud preizkus.