43-letni Ljubljančan je po tragični nesreči Jureta Robiča najboljši slovenski ultramaratonski kolesar in edini, ki je ta trenutek sposoben v posamični konkurenci zmagati na RAAM-u (dirka z enega na drugi konec ZDA). Na Dirki okrog Slovenije (DOS extreme), ki se je končala v soboto, je slabo štartal, toda na koncu je za 55 minut premagal Švicarja Thomasa Ratschoba.

Verjetno je za večino sodelujočih na ekstremnih dirkah najtežji del na koncu, vi pa ste imeli na DOS-u veliko težav na začetku. Kaj je bilo narobe, da ste zaostajali za najboljšim?
Počutil sem se slabo. Verjetno sem pred dirko nekaj čudnega pojedel, zato po Primorski nisem mogel dirkati 'na polno'. Še več, niti jesti nisem mogel in skrbelo me je, da bom odstopil. Če na takšni dirki ne ješ, ne prideš daleč. Pri Divači sem kar s kolesa bruhal, potem mi je ekipa dajala sveže žemlje in počasi sem prišel k sebi. Na poti proti Vršiču je že 'letelo'.

V drugi polovici je bilo verjetno lažje, sploh ko ste prehiteli Strasserja?
Seveda je bil težak tudi drugi del dirke, vendar bolj s psihičnega vidika. Ni bilo kar samo po sebi umevno, da bom zmagal, kajti konkurenca je bila dobro pripravljena, Predvsem Strasser me je skrbel. Noro je štartal in bil dve tretjini dirke izjemno hiter. Bil sem že v depresiji, kajti z drugim mestom res ne bi bil zadovoljen. Na srečo me je ekipa držala pokonci in je ves čas verjela v zmago oziroma da bo Strasser omagal, ker je prehitro štartal. To se je zadnjo noč res zgodilo. Jaz sem držal svoj tempo, on je popuščal in bil na koncu tretji.

Se strinjate, da je bila Dirka okrog Slovenija najboljša priprava za RAAM?
Vsekakor, hkrati pa mi je ponudila tudi lep zaslužek, ker mi še manjka nekaj denarja za RAAM. Za zmago na DOS-u naj bi dobil 1.500 evrov in to gre vse v proračun za RAAM, ki se bo začel čez en mesec.

Ste dovolj dobri, da lahko posežete po zmagi?
Možnosti so, ampak ne moreš vedeti zagotovo. Že na DOS-u, ki je veliko krajši, se lahko kje zatakne, RAAM pa je res dolga dirka in vsaka malenkost šteje. Prav hitro se lahko kaj obrne narobe. Nisem glavni favorit, sem pa pa eden izmed kandidatov za zmago.

Je res, da ima zasluge za vaš letošnji nastop na RAAM-u Jure Robič?
Res je, prijavil sem se na njegovo prigovarjanje. Pred njegovo nesrečo sva bila veliko v stiku in me je spodbujal, naj se prijavim in da je čas, da tudi jaz zmagam. Pogovarjala sva se, da bi šel z mano v ekipo, ampak zdaj bo treba delo opraviti brez njega. Skratka, bila je tako moja kot njegova želja, da poskusim zmagati, potem ko sem bil že drugi in tretji. Dobro sem pripravljen, imam odlično ekipo, ki se je na DOS-u zelo izkazala. Ta mesec bo treba še trenirati, tudi na hitrosti in z nekaj sreče sem lahko v igri za zmago.

Ste bili po zmagi na DOS-u zelo utrujeni. Kaj vas najbolj boli?
Načeloma nimam posebnih težav. Seveda je utrujena zadnja plat, ki kakšen dan ne bo videla kolesa. Mišice pa - nič posebnega! Le nekaj masaže bom potreboval. Kaže, da se bom kar v službi regeneriral, saj te dni nimam dopusta.

Obstaja kakšen način, kako preprečiti bolečine v zadnjici, nad katerimi največkrat tožite ultramaratonski kolesarji?
Več ko kolesariš, bolj si navajen in toliko manj te boli. Če imaš prepogosto težave, je mogoče, da sedež ni ustrezen. Jaz sicer nimam težav s kolesarjenjem več ur skupaj, je pa marsikaj odvisno od cest. Bil sem kar malo razočaran nad stanjem cest v Sloveniji. Številni odseki so slabi, 'flika' na 'fliko'. Ko si utrujen in občutljiv, ni prijetno. Počutiš se, kot bi te nekdo brcal v rit.

Imajo v službi razumevanje za vaš šport?
Zaposlen sem na agenciji za kmetijske trge, kjer mi gredo na roko. Letos sem prvič prosil za neplačan dopust in so mi ga omogočili. Zelo zavzeto sem se pripravljal na letošnjo sezono in šel med drugim tudi v Teksas za dva tedna.