Zmagovalec lanske Dirke po Franciji se je v tekmovalni ritem po pandemiji vrnil z zmago, saj je med petkom in ponedeljkom postal skupni zmagovalec Dirke po Okcitaniji. Egan Bernal je na nedeljski kraljevski 3. etapi na prelazu de Beyrede dosegel prvo zmago sezone. Na začetku sezone je bil 2. na državnem prvenstvu na cestni dirki, 3. na DP-ju v vožnji na čas in nato še 4. skupno na Dirki po Kolumbiji.

Prvič v dresu državnega prvaka na cesti
Vodilni kolesar UCI-lestvice (prva pokoronska lestvica je objavljena spodaj) medtem v sezoni 2020 sploh še ni nastopil na mednarodni dirki, saj mu je izbruh pandemije covida-19 odnesel predvideni štart na dirki Pariz–Nica. Zato je Primož Roglič odprl sezono na državnem prvenstvu, ki je pritegnilo pozornost kolesarskega sveta: na cestni dirki na Krvavec je Rogla ugnal Tadeja Pogačarja, ki pa mu je nato vrnil na Pokljuki v kronometru.

Kondor in orel vedno dirkata na skupni izid
Na etapnih dirkah kondorja iz Zipaquirá in zasavskega orla družita brezkompromisno dirkanje in lakota po uspehu, ne glede na raven dirke, kar napoveduje ognjemet na tridnevni Dirki po l'Ainu, vzhodnofrancoskem departmaju med reko Rono in Jurskim pogorjem. V nasprotju s tradicijo zadnjih desetletij, ki jo je začel Greg LeMond v 80. letih, se ne Bernal ne Roglič na ogrevalnih dirkah za tritedenske dirke ne zadržujeta. "Bomo videli, če se nadaljuje z boljšimi izidi, ni nič narobe," je Roglič na Pokljuki odgovoril na vprašanje, ali sploh zna dirkati drugače kot na zmago.

Kolumbijec v treh letih dobil polovico od 16 dirk
Bernal je prvo etapno zmago med člani dosegel poleti 2017 na Tour Sibiu še v dresu Androni-Sidermeca, mesec zatem je pa osvojil prestižni Tour de l'Avenir med mladinci. Vključno z dirko v Romuniji je od takrat nastopil na 16 etapnih dirkah. Kar 14-krat je skupno končal med vodilno šesterico, osvojil pa je osem skupnih zmag, krona vseh je bila seveda lanska Dirka po Franciji. Izjemi: na Kataloniji 2018 je odstopil zaradi padca v zadnji etapi, ko je bil skupno na 2. mestu; na Touru 2018 je ob debiju končal na 15. mestu kot superpomočnik zmagovalca Gerainta Thomasa in tretjega Chrisa Frooma.

Slovenec zmagovalec sedmih od zadnjih 10 dirk
Roglič je lani dobil štiri etapne dirke, vključno z La Vuelto 2019, na Dirki po Italiji pa končal kot tretji. V letu 2018 je zunaj šesterice končal le na Tirreno-Adriatico, kjer je njegove skupne ambicije že na uvodni etapi pokopal ponesrečen ekipni kronometer. Na zadnjih 10 etapnih dirkah, ki se jih je udeležil, je sedemkrat dobil skupni seštevek, dvakrat bil tretji, zunaj zmagovitega odra pa končal le Tour 2018 – na četrtem mestu. Če dodamo še leto 2017: kar osem etapnih dirk, ena zmaga in petkrat med najboljšo peterico.

Verjetnostni račun tako pravi – oba šampiona zadnjih dveh Grand Tourov najmanj med najboljšo šesterico. In prav šest je tudi kapetanov na papirju v vsega dveh ekipah, ki se bodo soočili v petek, soboto in nedeljo na Tour de l'Ain.

Parada šampionov in izzivalcev
Britanski Ineos je v Bourg-en-Bresse pripeljal zasedbo Bernal, Geraint Thomas, Chris Froome, Jonathan Castroviejo, Tao Geoghegan Hart in Andrey Amador. Štirikratni prvak Toura Froome je bil pravkar že v vlogi pomočnika, ob tem se vse bolj krepijo glasovi, da ga na koncu ne bo v postavi na velikem štartu v Nici 29. avgusta.

Nizozemski Jumbo Visma se zoperstavlja vladarjem francoske pentlje s šesterico: Roglič, Tom Dumoulin, Steven Kruijswijk, George Bennett, Robert Gesink in Tony Martin. Prvič bo za rumeno-črne štartal Dumoulin, ki je nazadnje tekmoval lanskega junija.

Kjer se prepirata dva, Nairo dobiček ima
A da ne bo vse čisto v znamenju dvoboja, je tukaj še tretji izraziti favorit: Nairo Quintana, ki je po selitvi k bretonski ekipi Arkea Samsic kot prerojen začel leto 2020. Na začetku leta je Kolumbijec osvojil Dirko po Provansi in Tour des Alpes Mairtines et du Var, nato pa na Pariz–Nica postal zmagovalec najtežje etape z vzponom na La Colmiane, kar je bila tudi zadnja dirka pred popolno pandemijsko prekinitvijo dirkanja.

Že v sredo sledi kriterij Dauphine
Superekipi sta skorajda že v postavi za prihajajočo 107. Dirko po Franciji, kjer bodo ekipe dodale še po dva pomočnika. Po velikem nedeljskem finalu na Grand Colombier bo že kmalu sledila druga runda dvoboja Ineos – Jumbo. V sredo, 12. avgusta, se bo začel tokrat petdnevni kriterij Dauphine, prestižna etapna dirka svetovne serije, ki bo ob odpovedi Dirke po Švici edina generalka najvišjega ranga pred Dirko po Franciji 2020 s štartom v Nici 29. avgusta.

Spomladanska klasika na vrhuncu poletja

Sobota pa ne prinaša samo dirkanja po departmaju l'Ain, po Poljski in po Češki, temveč zlasti 111. dirko Milano–Sanremo. Tradicionalna spomladanska klasika, ki je prvi kolesarski spomenik sezone, je ohranil takšen status tudi v spremenjeni sezoni, a ne brez sprememb. Zaradi upora županov letoviških mest v Liguriji v strahu pred pandemijskimi ukrepi in potujočimi žarišči je moral RCS Sport spremeniti tradicionalno traso. Proga je zdaj uradno dolga kar 299 km, pri čemer so se uradni omejitvi elitnih dirk na 300 km ognili z maratonsko uvodno nevtralno vožnjo.

Več po notranjosti, a še vedno s Cipresso in Poggiem
Trasa je zdaj bolj razgibana, odpadel je tradicionalni prelaz Turchino in dolga vožnja ob ligurijski obali, a zato sta tu Niella Belbo in prelaz Di Nava ter več vožnje v notranjosti celine. Vseeno je zadnjih 40 km identičnih ob obali od Imperie do cilja, vključno z zadnja leta odločilnima strmima vzponoma Cipressa (letos na 277. km) in Poggio (293. km).

Sorodna novica Svetovna serija

Zmago brani Alaphilippe, Mohorič pa peto mesto
Sanremo je veliki cilj Mateja Mohoriča (Bahrain McLaren), ki je prav tu prikazal najboljšo predstavo na lanskih enodnevnih dirkah, ko je cilj na Via Romi prečkal kot peti. Zmago brani Julian Alaphilippe (Deceuninck QuickStep), ki je moral preteklo soboto na Strade Biancheu kar šestkrat menjati predrta kolesa. Ob kopici šprinterjev in specialistov za klasike bodo oči uprte v veterana Philippa Gilberta (Lotto Soudal), ki mu od peterice spomenikov manjka le Milano–Sanremo.

Pogačar prvič na najdaljši dirki
Od Slovencev bo noge pretegnil tudi Tadej Pogačar (UAE Emirates), ki kot Mohorič sodi v širši krog kandidatov za najvišja mesta. S 13. mestom v Sieni je dokazal, da se odlično pelje tudi v peklenski vročini, zdaj pa bo debitiral še na najdaljši dirki svetovne serije.

Roglič ostaja vodilni, Pogačar 17., Mohorič 75.

Sorodna novica UCI-lestvica

Pandemijski prisilni športni premor je za nami, v dirkalne tirnice se je pospešeno vrnilo tudi kolesarstvo, ki skuša zdaj v dobrih treh mesecih v nabito polnem urniku izpeljati vse najpomembnejše dirke. Po prvi dirki svetovne serije sobotni Strade Bianche se je po 17. marcu prvič osvežila tudi UCI-jeva lestvica.

Kljub izgubi skorajda 900 točk je vodstvo zadržal Primož Roglič, ki uživa dobrih 300 točk prednosti pred dvojcem Julian Alaphilippe in Jakob Fuglsang. Med elitno dvajseterico je največ izgubil Tadej Pogačar, ki je kot Mathieu van der Poel izgubil sedem mest. Predvsem na račun črtanih točk za zmago na Dirki po Kaliforniji, ki ne letos ne drugo leto ne bo izvedena. Matej Mohorič se je medtem povzpel na 75. mesto.

Ker je spored sezone postavljen na glavo, bo trajalo kar nekaj časa, da se bo prava enoletna slika pokazala v pravi luči. Navsezadnje je belgijski čudežni otrok Remco Evenepoel kljub zmagi v Burgosu zdrsnil na 42. mesto.