Svetovno prvenstvo bo na sporedu konec avgusta. "Vsekakor je to eden izmed ciljev, svetovno prvenstvo in mavrična majica imata še prav poseben čar, te dirke se izjemno veselim. Vem, da ne bo lahko in bo treba dobro premisliti, kako obdržati oziroma še stopnjevati formo. Pomembne so mi tudi še preostale tekme svetovnega pokala, saj želim obdržati majico vodilne," je načrte razkrila 24-letna kolesarka ekipe Unior Tools Team na novinarski konferenci v Tivoliju.
O igrah v Riu še ne razmišlja
Da spada v sam vrh, je Žakljeva nakazala že lani, ko je na olimpijskih igrah v Londonu zasedla 10. mesto: "Lani sem bila s tem zelo zadovoljna, res vesela, saj mi je rešilo sezono in mi dalo motivacijo za naprej. Zdaj, ko je forma, jo hočem čim bolj izkoristiti. O naslednjih olimpijskih igrah leta 2016 pa trenutno še ne razmišljam."

"Pred evropskim prvenstvom si nisem postavljala kakšnih zelo visokih ciljev. Vedela sem, da so tekmovalke res močne, prav vsako izmed nas bi lahko videla v majici evropske prvakinje, očitno pa res še vedno držim zelo visoko stopnjo pripravljenosti in mi je uspelo tudi tokrat v pravem trenutku narediti pobeg in na koncu zmagati. Bilo je nekaj trenutkov, ko nisem bila ravno prepričana, ali je bil dovolj močan pobeg, ali se mi bo katera izmed tekmic priključila, ali sem mogoče šla prehitro naprej in mi bo do konca zmanjkalo moči, ampak proti koncu sem bila vse bolj prepričana, da mi je ponovno uspelo," je pot do uspeha razkrila evropska prvakinja.
Ne dela si pritiskov
Na tekmi je veljala za eno izmed favoritinj, s čimer pa si ni pretirano belila glave: "Sama si ne delam kakšnih pritiskov, osredotočam se na vsako tekmo posebej, kajti vsaka tekma je tekma zase. Nikoli ni dobro posploševati oziroma se že vnaprej videti v vlogi vodilne, kajti v gorskem kolesarstvu je veliko pasti, veliko dejavnikov, tako da je treba ostati ves čas osredotočen. Letos se res izjemno dobro počutim v ekipi Unior Tools Team, kjer fantje izjemno dobro delajo zame. Zamenjala sem trenerja, po novem sodelujem s Samom Rauterjem, veliko treniram tudi s klubskimi sotekmovalci, ki prihajajo pretežno iz spusta in so tehnično dobro podkovani ter se od njih veliko učim. Čutim ta ekipni duh, da delamo drug za drugega, da se dobro razumemo. Povsod se počutim prijetno in sproščeno."