evića in Panathinaikosa.

34-letni Bečirović je nekoč veljal za enega najbolj nadarjenih košarkarjev v Evropi. V samostojni Sloveniji doslej – če izvzamemo Luko Dončića – še ni bilo tako talentiranega igralca. Že kot najstnik je blestel v dresu Olimpije v Evroligi, slovensko reprezentanco mlajših članov je kot MVP popeljal na vrh Evrope leta 2000 in naslednje leto prestopil k evropskemu prvaku, bolonjskemu Virtusu. Po izjemno težki poškodbi, ko so mu zdravniki napovedali celo konec kariere, je vztrajal in uspela mu je vrnitev. Leta 2006 ga je k Panathinaikosu povabil Željko Obradović in z atenskim velikanom je postal evropski prvak. Dolgo je igral v Italiji, kjer je spoznal ženo, se vmes preizkusil v Turčiji, odšel tudi k CSKA-ju in si ob koncu kariere, preden je zaigral še v italijanski nižji ligi, kruh služil celo v Iranu. V Sloveniji je poleg Olimpijinega nosil še dres matične Bistrice, Maribora, Pivovarne Laško in Krke.

V prihodnosti se vidi v vlogi glavnega trenerja
Po težki lanski sezoni najprej ni vedel, kakšna bo njegova prihodnost. Ko pa je prišla ponudba Panathinaikosa, Sani ni okleval in je zaključil eno poglavje svojega življenja ter odprl novo. Pri Pau je zdaj Bistričan v dveh funkcijah: "Opravljam dve funkciji hkrati. Sem pomočnik trenerja Đorđevića in del njegovega štaba, obenem pa sem nekakšna desna roka generalnega menedžerja. Nekakšen menedžer ekipe, ali kako bi lahko to poimenovali. Sem zelo zadovoljen. Po začetni krizi, ko si vržen v morje in ti je vse skupaj novo, ne glede na to, da sem vse življenje v košarki in sem mislil, da je v zakulisju vse dosti lažje, se je vse obrnilo na glavo. Ob pomoči Đorđevića in vseh drugih mi je bilo dosti lažje."

"Za zdaj bolj doživljam to trenerstvo. Vemo, da sem bil vso kariero v navezi z Memijem, tudi na igrišču sem bil podaljšana roka trenerja in mi je to dosti bliže. Je pa tudi ta del zanimiv, ko se učiš, koliko je dejansko potrebne organizacije, da se izpelje sezona," pravi. V prihodnosti se vidi bolj v povezavi z delom trenerja, a obenem dodaja: "Se vidim v vlogi glavnega trenerja, a ne prehitevam zadeve. Zdaj uživam v tem, kar je. Enostavno se ne čutim pripravljenega in sposobnega, da bi bil že jutri trener, a v prihodnje puščam vrata odprta." Z Đorđevićm, ki je pred letošnjo sezono prevzel atenski klub, je Bečirović že sodeloval v Trevisu, ko je srbski selektor vodil Benetton: "Od nekdaj imava dobro navezo in se odlično razumeva. Đorđević se dobro razvija, vsako leto je boljši in mislim, da že z dejstvom, da je na najvišji mogoči ravni, da je prek reprezentance in Benettona, kjer smo delovali skupaj, dozorel in bo še vrsto let v vrhu trenerskega posla."

Najlepši dve sezoni preživel v Atenah
Grška prestolnica in Panathinaikos imata posebno mesto pri Saniju, ki je s Paom postal evropski prvak in zdaj še začel trenersko pot: "Zagotovo sem tu preživel dve najlepši sezoni kot igralec. Prvo sezono smo osvojili trojno krono, nato pa ubranili obe domači lovoriki. Zame imajo Atene poseben čar in so posebno mesto. Tudi ta klub doživljam kot veliko družino." Panathinaikos je šestkrat stopil na evropski vrh, od tega petkrat pod Obradovićevim vodstvom in med letoma 2000 ter 2011. Tedaj je bil po izidih in denarju klub v vrhu stare celine, a finančne težave so po krizi močno prizadele tudi grške klube: "Kriza se pozna, se pa zdaj vsi trudimo, da bi zopet Pao vrnili tja, kjer je bil nekoč, čeprav je manjši proračun, ker so časi, kakršni pač so. Proračun ni več primerljiv z evropskim vrhom. Če sem iskren, smo daleč od tega. Mislim, da so razen za dva posameznika, druge pogodbe relativno majhne. Vendar pa je tu ime, je velika tradicija, želja po novih osvajanjih in novih zmagah. Na tem je treba graditi."

Četudi ima Pao bistveno manj denarja, pa cilji in predvsem pričakovanja javnosti ostajajo visoki. Pritisk je izjemno visok in tudi Đorđevićev štab se je znašel pod plazom kritik, saj z izidi v prvi polovici sezone, ko je v Evroligi v prvem delu na prvih šestih tekmah klonil kar štirikrat, a potem štirikrat zapored slavil: "Velik pritisk je v Grčiji povsem vsakdanja stvar. To je sestavni del tega, da si del velike zgodbe in tradicije, kjer so vsi, bom rekel, "trenerji" in te vsak dan menjajo. Na to smo se že navadili. Za nas je najpomembneje, da zmagujemo. Imeli smo veliko težav s poškodbami, marsikateri igralec je po nekaj tednov stiskal zobe in vsa čast fantom, da smo ne glede na vse težave tu, kjer smo."

Vodstvo Paa pogosto v stiku z Zdovcem
Kot pravi, po letošnji izkušnji bolj ceni trenersko delo. O delovanju v slovenski reprezentanci še ne razmišlja, o trenutnem položaju pa pravi: "Dejstvo je, da bo menjava generacij, o kateri se govori, pustila posledice oziroma, če sem iskren, jih je že pustila. Zagotovo imamo nov biser, kot je Dončić, tu sta brata Dragić, Murić je nosilec, Blažič je dobro odigral zadnje prvenstvo, Omić letos dobro igra … Je kar nekaj igralcev, ki lahko skozi te kvalifikacije dobijo nov status. Mislim, da ni nič slabega in so lahko kvalifikacije dobrodošle, da se postavi neka nova generacija na noge." Slovenijo letos po več kot desetih letih znova čakajo kvalifikacije za EuroBasket, ki so kljub na papirju slabšim nasprotnikom lahko zelo nevarne: "Kvalifikacije so težke. Kamor koli greš, se čuti naboj, čuti se pritisk, vse nacije, ne glede na to, o kom govorimo, čutijo, da so boljši od tebe. To pa je problem."

Ima pa v Atenah zdaj Bečirović tudi slovensko družbo, saj je konec decembra mestnega tekmeca Aek prevzel Jure Zdovc: "Z Juretom se kar pogosto videvamo. Vesel sem, da je prišel v Aek, kjer je zapihal nov veter. Predsednik je oseba, ki je pripravljena vložiti in vrniti Aek na pota stare slave. Z dejstvom, da so pripeljali Jureta, smo dobili samo še eno veliko potrditev, da Jure dobro dela in da Slovenija še vedno visoko kotira v evropski košarki." Sani si obeta, da bo Aek po težavah v zadnjih letih z Zdovcem na čelu znova stopil na pot stare slave in bodo Atene znova imele tri močne velikane, kar bo po Bečirovićevih besedah samo dobro za grško košarko.