Thomas je v slovenski reprezentanci pomagal pri pripravi nasprotnika kot videokordinator. Podobno funkcijo je imel tudi v Ligi NBA, kjer je bil sedem let, deloval pa je pri Chicagu, Golden Statu in Utahu. Zdaj je dočakal priložnost v vlogi glavnega trenerja v kanadski ligi. Velik poznavalec in košarkarski navdušenec je pred začetkom končnice za MMC spregovoril o rednem delu letošnje sezone.

Dotaknil se je rekordnega dosežka Warriorsov, ki so s 73 zmagami podrli mejnik Chicaga, fantastične sezone Curryja, odličnih iger Dragića, za konec pa je nekaj besed povedal tudi o novem slovenskem selektorju Igorju Kokoškovu, po zaslugi katerega je Chris sploh prišel v Evropo in se pridružil slovenskemu štabu.

Chris, končan je redni del sezone v Ligi NBA in pred nami je tisti vrhunec, končnica. Letos pa je že redni del postregel s številnimi odmevnimi dogodki. Se strinjate, da že dolgo ni bilo tako zanimive sezone NBA-ja?
Definitivno, to je bila ena najboljših sezon, kar se jih spomnim. Vse, od Warriorsov, ki so podrli rekord po številu zmag, zadnja sezona Kobeja Bryanta, ki je eden najboljših igralcev vseh časov, do spremljanja intenzivnega boja za končnico tako na Vzhodu kot na Zahodu, ko so se borili za preostala mesta. Ko je Kobe dal na svoji zadnji tekmi 60 točk in je Golden State vpisal rekordno 73. zmago, je bil po mojem mnenju to eden najboljših večerov v zgodovini Lige NBA. Sezona je bila izjemna in res jo je zabavno spremljati. Obenem sem zelo vesel za nekaj mojih fantov, s katerimi sem v karieri že deloval, ki igrajo tako dobro in napredujejo. Stephen Curry je sijajen, seveda ima za sabo odlično sezono tudi Goran Dragić. Res je vse skupaj nekaj posebnega.

Sezono je znova najbolj zaznamoval Stephen Curry, ki je bil že lani najkoristnejši posameznik, letos pa je vse še nadgradil. Vi ste delovali pri Golden Statu, kako gledate na njegov neverjeten razvoj?
Čeprav se sliši kar nekoliko smešno, ampak ob nagradi za najkoristnejšega igralca bi moral letos dobiti še nagrado za igralca, ki je v tej sezoni najbolj napredoval. To je noro, saj je bil že lani izvrsten, a to kar je napravil letos je res fantastično. Kar mi je najbolj všeč pri njem in kar res spoštujem čez vsa leta, kar sem delal z njim in zadnji dve leti, ko ga gledam z nekakšne razdalje, je kako trdo dela in kako neverjetno pripravljen vedno je. Ves čas dodaja svoji igri in nikoli ni zadovoljen s trenutnim. Ves čas hoče napredovati in biti najboljši igralec, kar jih je. Njegova strast in želja, da postane najboljši, sta neverjetni in niti primerljivi ne z ostalimi igralci, ki sem jih doslej treniral. Fant se ne bo ustavil, dokler ne bo najboljši, kar jih je igralo košarko. To je kar strašljivo za ostale v ligi (smeh).

Ko sem ga letos gledal na tekmi v Charlottu, sem bil navdušen že nad njegovim ogrevanjem. To je trajalo zares dolgo časa in bilo je izjemno intenzivno ter raznoliko. Že tu se vidi to, kar ste omenili, kajne?
Seveda, res je popolnoma osredotočen. To ogrevalno rutino, ki jo ima zdaj, smo razvili pred štirimi ali tremi leti. To je zadržal in ves čas dodaja ter postaja vse boljši. Brez dvoma sta njegova osredotočenost in pozornost na vsako malenkost izjemni. Ni neverjetno, da zadeva take mete, kot jih, saj jih toliko trenira in se na treningih postavlja v situacije, kakršne so na tekmi. Že kar težko je verjeti, kakšna je njegova intenzivnost na ogrevanju. Nedvomno ste, kot ste omenili, videli to popolno osredotočenost, ko ima v mislih le nalogo, ki ga čaka na tekmi, in to je, da bo najboljši.

Ko govoriva o vseh presežkih, pa potem prideva do več kot 400 trojk v eni sezoni. Brez besed.
Uau, je verjetno najbolj primerna beseda. Veste kaj je zastrašujoče, da bo verjetno ta rekord še popravil. Morda že naslednje leto. Zdi se noro, da govorimo o takih številkah, ampak to je povsem realno. Preprosto se mi zdi, da se ga ne da pokrivati in zaustaviti. Če ga ustaviš pri 30 točkah, si lahko dejansko zadovoljen s svojo obrambo. Res je poseben in tako talentiran. Zadnja leta je dokazal, da ni le neverjeten strelec, ampak fantastičen košarkar.

Za košarkarske sladokusce je gledati Stepha nedvomno nekaj posebnega. Igra z neverjetno lahkotnostjo, obenem pa je kar težko verjeti, da ob takih fizičnih predispozicijah tako dominira. Je s tem, ko je šla košarka, "šport velikanov", v vse bolj fizično smer, Steph najboljša stvar, ki se je temu športu zgodila?
Brez dvoma. Ves čas je nasmejan, je super fant in ima izjemen značaj. S tem otroškim obrazom je videti kot deček, ki le uživa, ko je na parketu, in je zaljubljen v igranje košarke. To je velika stvar za košarko. Če pogledamo na splošno, saj se ljudje težko poistovetijo s košarkarji, kakršen je Shaquille O'Neal. Težko se primerjaš z 215 centimetrov visokimi igralci. Mi ne bomo nikoli tako visoki in fizično dominirali, a Steph je s svojo višino in konstitucijo pravo nasprotje. Ima normalno postavo. Če bi hodil po cesti in ne bi bil slaven, ne bi nikoli rekel, da je vrhunski košarkar. Ko s tako postavo, tako igra, naredi košarko še bolj gledljivo za večje število ljudi. Lažje se ljudje s tem poistovetijo, ko nekdo, ki je kot ti, dela stvari, kakršne dela Steph. Užitek ga je gledati. Mislim, da navduši veliko večje število ljudi, kot če bi dominiral visok in fizično superioren košarkar.

Ko meče in zadeva z zares velikih razdalj, se zdi, kot da ni omejitev. Kje je sploh njegova meja?
Resnično, ne vem, če jo sploh ima. V šali bi lahko rekli, da ko na parkirišču parkira avtomobil, bi lahko vrgel na koš in zadel. Ves čas napreduje in tako tudi zadeva z vse večjih razdalj. Njegov repertoar je ves čas večji. Mislim pa da nima meje. Kar koli bi rekel, bi lahko presegel, zato ga tudi nočem omejevati. Verjamem, da bo ves čas rasel v svoji igri in pač enostavno napredoval v vseh elementih ter svojo igro postavil še na višjo raven. Je izven serijski igralec.

Curry je imeniten košarkar, a Golden State, šampionska zasedba, ni le Steph. Tu je še kopica izvrstnih košarkarjev. Kako ste kot trener ponosni na njihove dosežke, saj ste delali z njimi?
Izjemno sem ponosen. Zanimivo, da me je ravno pred dnem nekdo vprašal, če sem kaj žalosten, ker nisem zraven ob tem rekordu in vseh uspehih Golden Stata, pa sem odgovoril, da sem na nek način zraven in se počutim del tega. Bili smo v strokovnem štabu, ki je pomagal zgraditi to izvrstno ekipo. Steve Kerr opravlja fantastično delo, še nadgrajuje moštvo in res kapa mu dol. Ko gledam Stepha, Draymonda Greena, Klaya Thompsona, Andreja Iguodalo, Harrisona Barnesa, Festusa Ezelija in vse, ko so bili tedaj z nami, ne bi mogel biti bolj ponosen. V čast mi je bilo delati z njimi. Ko jih gledam, upam, da osvojijo vse. Rad bi, da bi dobili kar 82 tekem (smeh). Res sem ponosen. Večkrat je v navadi, da ekipa, ki osvoji naslov, potem naredi morda kakšen korak nazaj, oni pa so naredili ravno obratno. Njihov mentaliteta in delavnost sta res vrhunski. Kako ne bi bil ponosen na tako skupino fantov, ki ves čas napreduje.

Le devet porazov v sezoni je impresiven podatek. Kar njihovemu dosežku daje še dodano vrednost, pa je podatek, da so proti najboljšim ekipam v ligi vsega skupaj izgubili le en dvoboj s San Antoniom. So ravno zaradi tega še toliko večji favoriti končnice?
Se popolnoma strinjam. Ravno to jih dela tudi tako dobre, saj ko je najbolj potrebno torej, odigrajo na tak način. Le en poraz imajo proti najboljšim. To dokazuje, da niso dosežki slučajni. To govori, da niso le ekipa, ki je dobra in ji uspeva v rednem delu. To je ekipa, ki je pripravljena na končnico in zna zmagovati, kar je lani dokazala. Dokazali so, da lahko zmagajo v San Antoniu, obenem pa bodo imeli še prednost domačega igrišča. S tem bodo še bolj samozavestni in vse skupaj bo zanje velika prednost. Zame so z naskokom prvi favoriti. Sploh si ne predstavljam, da ne bi bili prvaki, čeprav so Spursi tudi izjemni. Res bo potrebno veliko, da se jih premaga.

Mislite, da so se morda nekoliko izčrpali ob koncu sezone, ko so lovili ta rekord, nekateri pa so že načrtno spočili nosilce igre?
Mislim, da sploh ne. Seveda je bil ta rekord pomemben za njih in videlo se je, da jim veliko pomeni, a treba se je zavedati, da govorimo o relativno mladi ekipi. Ne govorimo o San Antoniu, ki ima tako veliko število veteranov, ki so v res poznih letih. V veliki večini so to mladi fantje, ki imajo spočita telesa in so pripravljeni. Obenem je treba poudariti število visokih zmag, ko veliko pomembnih igralcev v zadnjih četrtinah sploh ni igralo. Vse to je treba upoštevati. Mislim, da so popolnoma spočiti. Ravno to je zastrašujoče, da so tako dobri in obenem še tako pripravljeni.

Tu pa je potem še dodaten adut v Oracle Areni…
Res je, dvorana je nekaj posebnega. Vsem prijateljem iz Slovenije sem povedal, da me vzdušje v Oracle Areni zares spominja na tisto z evropskega prvenstva v Sloveniji, ko so bile dvorane polne, navijači pa tako glasni. Podobno je v Oracle Areni na vsaki tekmi. Je posebno mesto in tako prednost domačega terena res velika.

Če se dotakneva še Gorana Dragića. Zdaj je nosilec v ekipi, ki bo imela pomembno vlogo tudi v končnici. To je tisto, kar je iskal. Se je zdaj dokončno popolnoma ujel?
Stoodstotno se strinjam, da se je Goran zares odlično ujel v Miamiju. V tej ekipi se počuti kot doma, saj se vidi, kako mirno igra. Skupaj z Dwyanom Wadom se je znašel v vlogi voditelja ekipe. Zdaj se jima je pridružil še Joe Johnson. Vidi se, da se je z njima odlično ujel. S svojim talentom in sposobnostjo, da razvija igro ter jim pripravlja dobre pozicije, se je prikupil ekipi. Vidi se, da ga ima ekipa rada in je velika pridobitev zadnje. Lepo ga je videti, kako napreduje v Ligi NBA. Lepo ga je videti, ko se smeji na igrišču. V tej odlični ekipi je to pravi on. Vidi se, da se soigralci nanj zanašajo in kaj jim dejansko pomeni, saj je Goran eden najbolj tekmovalnih in nepopustljivih, kar sem jih videl. S tem dela tudi soigralce boljše.

Malce v šali, se torej smeji tudi, ko mu izbijejo zobe, kar so mu letos že dvakrat.
Kot vem, je imel že v preteklosti precejkrat take težave (smeh). Tak pač je. Popolnoma nepopustljiv. Žrtvoval bo vse, da ekipa zmaga. Če bo treba dati roko, jo bo pa dal. Če je treba dati zob, pa naj bo zob. Ni pomembno, hoče le zmagovati. Zaradi tega je tako priljubljen v vsaki ekipi.

Če ste prej dejali, da je za vas nesporni favorit Golden State, je na Vzhod to brez kančka dvoma Cleveland. Ga lahko kdo preseneti in kaj mislite, da lahko naredi Miami?
Na Vzhodu so zame favoriti Cleveland, Toronto in Miami. Po mojem mnenju le te trije lahko dobijo konferenco. Prepričan sem, da bo, če pride do dvoboja, imel Cleveland ogromno dela z Miamijem. Verjamem, da jih bo Miami namučil in da ima dobre možnosti tudi za uspeh. Imajo dovolj čvrste košarkarje, ki se lahko zoperstavijo LeBronu Jamesu. Goran bo lahko v obrambi zaustavljal Kyrieja Irvinga, obenem pa mu tudi povzročal veliko težav. Kyrie bo imel z njim polne roke dela. To bo zelo zanimiv dvoboj. Všeč mi je, da je Miami okrepil Joe Johnson, ki je izjemno pameten in miren košarkar z ogromno izkušnjami. Da sploh ne omenjam, kako dober je še vedno Wade. Čeprav je že v letih, je še vedno izvrsten in ga je težko zaustaviti. Miami ima dobro pokrite vse pozicije in je v dobrem položaju, da naredi odmeven rezultat. Ima možnost, da premaga Cleveland.

Vi ste delovali tudi v Chicagu, ki pa je verjetno največje razočaranje v ligi. Kaj je bilo narobe?
Bilo jih je kar težko gledati. Nekaj ni bilo prav, kar se je videlo. Kot da se ne razumejo na parketu... Ko se to zgodi, ne gre. Chicago je razočaral, enako pa velja za Washington in Houston. Niso dosegli ravni, ki se od njih pričakuje. Imajo bistveno večji potencial.

Po letih delovanja v Ligi NBA ste dočakali priložnost v vlogi trenerja v kanadski ligi, kjer vodite Orangeville A's. Kakšna je debitantska sezona?
Res uživam. To je lepa izkušnja, obenem pa v pravem trenutku prihajamo v formo. Na zadnjih petih tekmah smo štiri dobili. Četudi imamo najnižji proračun in najmlajšo ekipo v ligi, obenem pa smo imeli od vseh največ težav s poškodbami, bomo vseeno v končnici. Še vedno rastemo in ponosen sem na fante, da smo prešli čez te težave in napredovali. Ostali so osredotočeni. Sem vesel, da lahko treniram tako skupino fantov, ki gre v pravo smer. Končnica se začenja maja. Veseli smo, da sezono končujemo na pravi način in morda nam uspe celo osvojiti naslov.

Dve leti ste sodelovali tudi s slovensko reprezentanco. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu, oziroma kaj je tisto, kar ste se tu še posebej naučili?
Vse... Kar koli bi lahko rekel. Toliko sem se naučil od vseh igralcev in trenerjev, s katerimi sem delal… Težko je izpostaviti eno stvar, a če bi že moral, bi rekel, da, kaj pomeni biti ponosen, da nosiš dres ekipe, za katero igraš. Nekaj posebnega je bilo v očeh vsakega košarkarja, ko si je nadel dres s slovenskim grbom. V vsakem si videl neizmeren ponos, obenem pa osredotočenost in pripravljenost narediti vse za uspeh, za svoj narod in zase, da predstavlja državo. Lepo je bilo doživeti vse skupaj. Ponosen sem, da sem bil del tega in še jaz sem se tiste dni počutil nekakšnega častnega Slovenca. Užival sem vsako minuto.

Slovensko reprezentanco je zdaj prevzel Igor Kokoškov, s katerim se zelo dobro poznate. Kaj lahko poveste o njem in njegovem načinu dela?
Sva zelo dobra prijatelja in prepričan sem, da bo zelo uspešen. Ne uporabljam velikokrat in rad tega izraza, ampak on je napadalni genij. Verjemite mi, kar se tiče napada, v Ligi NBA težko najdeš boljšega trenerja. Tudi v obrambi ima odlične zamisli, ampak napad pa je res enkraten. Z Goranom, Zoranom in ostalimi fanti bo nedvomno uspešen in verjamem, da bo zabavno gledati košarko, ki jo bodo igrali. Navijači bodo zelo uživali.

Ni želel z vami sodelovati tudi v gruzijski reprezentanci, preden ste prišli v Slovenijo?
Ja, je nekdo, ki ga vidim kot mentorja in kot prijatelja. Zgledujem se po njem in zahvalil bi se mu za vse, kar je naredil in še vedno dela zame. Zdaj deluje pri Utahu, kjer sem bil jaz lani. Veseli me, da je uspešen, kar si nedvomno zasluži.