Na velikih platnih si je mogoče ogledati film o Draženu Petroviću, enem najboljših evropskih košarkarjev v zgodovini, ki je 7. junija 1993 umrl v prometni nesreči na nemški avtocesti, star komaj 28 let. Bil je ikona hrvaške, jugoslovanske, evropske in svetovne košarke. Pustil je sled v življenjih številnih oboževalcev in tudi soigralcev na parketu.
Namesto glasbe bi lahko vedno gledal Dražena na parketu
"Spominov na Dražena je ogromno. Spoznal sem ga, ko je imel 17 let in je prvič prišel v reprezentanco Jugoslavije. Bila sva reprezentančna soigralca v letih 1983 in 1984, velikokrat pa sva bila tekmeca, saj sva igrala za različne klube. Ko se je pojavil, sem imel občutek, da je to dodatna svetloba. Vedno je bil nasmejan, prijazen do vseh okoli sebe. Res je oboževal košarko," je poudaril 67-letni Vilfan, ki je leta 1978 v Manili postal svetovni prvak z reprezentanco Jugoslavije.
"Res je bil košarkarski Mozart. Ko smo ga gledali, je bilo podobno, kot bi poslušali čudovito glasbo. Namesto glasbe bi lahko vedno gledal Dražena na parketu. Bil je izjemen talent in izjemen delavec. Združil je dve stvari, ki sta osnovni za uspeh, in ju pripeljal do vrhunstva. Košarko je oboževal do obisti. Živel je s košarko, jo sanjal in se z njo tudi prebujal. Bil je prijazen do vseh, nič mu ni bilo težko," je Mariborčan opisal Dražena.
Od rane mladosti do 28. leta funkcioniral na enak način
Igral je za Šibenko (1979–83), Cibono (1984–88), Real Madrid (1988–89), Portland (1989–91) in New Jersey (1991–93).
"Dražen je vso kariero, od rane mladosti do 28. leta, funkcioniral na enak način. Ko je že aktivno treniral košarko, je prišel v dvorano uro in pol pred vsemi. Po samostojnem treningu je nato oddelal celoten trening in ostal še uro ali več, da je zadel 500 metov. Želel je perfekcijo. To je neverjetna vztrajnost in to lahko uspe le, če živiš za košarko."
"Imel je veliko srečo, ker je imel okoli sebe ljudi, ki so skrbeli zanj. Poleg staršev in brata je bil trener Cibone Mirko Novosel, ki je bil popolnoma posvečen Draženu. Ko združiš vse skupaj, je to vrhunsko. Brat Aco je začel igrati prej, bila sta soigralca v Ciboni in tudi v reprezentanci. Dražen je vseskozi govoril, da bo boljši od brata in seveda mu je to uspelo. To je Aco tudi priznal."
Za smrt Dražena mu je povedal Oto Giacomelli
Umrl je 7. junija 1993 okoli 17.20 na avtocesti v Denkendorfu pri Ingolstadtu. Spal je na sovoznikovem sedežu v golfu, ki ga je vozila Klara Szalantzy. Madžarka je v dežju z veliko hitrostjo trčila s tovornjakom.
"Bil sem pomočnik selektorja Janeza Drvariča. Bili smo v Vroclavu na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Nemčiji. Premagali smo Hrvaško reprezentanco z Draženom, Kukočem, Rađo in vsemi drugimi. To je bila zadnja Draženova tekma. Obe ekipi sta se uvrstili na evropsko prvenstvo in naslednji dan smo se vračali domov. Na letališču na Poljskem sem sedel z Draženom in s fizioterapevtom Tonetom Šercerjem ter se pogovarjal. Mi smo leteli v München, Hrvati pa v Frankfurt. Videli bi se že čez nekaj dni na sredozemskih igrah v Franciji," se je spominjal Vilfan.
"Dražen je dobil tri proste dni, ker se prej ni srečal s svojim dekletom. Hrvati so leteli iz Frankfurta, on pa je na letališču sedel v golf in vse skupaj se je končalo tragično. Ko sem tisti dan prišel v Ljubljano, nisem gledal televizije in poslušal radia. Tisti večer nisem vedel, kaj se je zgodilo. Zjutraj sem prišel v dvorano Tivoli, kjer v lokalu ni bilo veliko ljudi. Srečal sem Ota Giacomellija, novinarja Dela in nekdanjega smučarskega skakalca. Nikoli ne bom pozabil, ko se je obrnil proti meni in so mu po licu tekle solze. Vprašal me je, ali ne vem, kaj se je zgodilo, in mi povedal, da je Dražen umrl. Nisem mogel verjeti. Sedel sem nekaj časa in bil v neverjetnem šoku. Nisem mogel biti na pogrebu, saj smo odšli na sredozemske igre. Že dolgo ob smrti nekega športnika ni bil prisoten tak šok v celotni Evropi," je še dodal Vilfan.
Njegov naslednik je Luka Dončić
Mati Biserka je večkrat poudarila, da je Draženov naslednik Luka Dončić, ki vsako sezono podira meje v Ligi NBA, potem ko je že postal evropski prvak s Slovenijo in nato še zmagovalec Evrolige z madridskim Realom.
"Z Luko Dončićem sta si zelo podobna. Oba sta uspela v domačem okolju, evropski košarki in tudi v Ligi NBA. Tudi Luka je zelo dober, vedno nasmejan, nič ga ne moti. Košarka se je v treh desetletjih zelo spremenila. Mi smo igrali romantično košarko, nato je prišlo obdobje, ko se je igrala le še obramba, kar meni ni bilo všeč. Danes se v Ligi NBA igra na odprtem igrišču. Igra se za gledalce, obramba ni na prvem mestu, in to je pisano na kožo Dončiću," je oba košarkarska velemojstra primerjal Vilfan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje