Po štirih letih sta se v finalu znova pomerila najuspešnejša slovenska košarkarska kolektiva. Tokrat je bila v vlogi absolutnega favorita ljubljanska zasedba, ki ima na papirju močnejšo zasedbo z večjim številom kakovostnejših igralcev, hkrati je pred začetkom finala naredila še dolgo zmagovito serijo, vendarle pa so Novomeščani poskrbeli za razburljiv finale. Izvrsten in zanimiv je bil boj na odločilni in, kot se za takšno serijo tudi spodobi, dramatični peti tekmi, ki se je končala šele po podaljšku. Na koncu so več moči imeli zmaji, ki so bili v podaljšku boljši, spretnejši in tudi nekoliko srečnejši. "Teh zadnjih deset minut je bilo videti kot dvoboj dveh drogiranih nasprotnikov. Vprašanje je bilo, kdo bo prej padel po tleh. Mislim, da je res odločilo to, da smo vendarle imeli na koncu več moči. Finale je bil izredno težek, prav tako končnica in sploh vsa sezona. Ta zadnja tekma pa z vso intenzivnostjo še dodatno in vsem skupaj. Čestital bi Krki, ki je bila zares izredno težek nasprotnik in se nam je odlično zoperstavila," je dela ljubljanski trener Zoran Martić, ki je s svojimi varovanci po dveh res slabih predstavah, ko so bili popolnoma izgubljeni in neprepoznavni, zaostajal z 2:1 v zmagah.

"Najtežje je, če so zmage samoumevne"
Vseeno se je Olimpija pobrala, v nedeljo v Novem mestu, ko se je prilagodila na borbeno in čvrsto Krkino igro, izsilila peto tekmo, ki jo je nato za 17. naslov prvaka tudi dobila. Prvič je klub, ki ima tudi pet naslovov prvaka v nekdanji skupni državi, pokal dvignil, kjer domuje od leta 2010, v Stožicah. "Tri tekme smo bili brez McCarrona in z le enim 'playem' je težko igrati. Proti Krki, ki je zelo fizična ekipa in je Špana tako v obrambi kot v napadu ves čas napadala, eno tekmo še gre, za tri pa je bilo jasno, da ne bomo zdržali. Dodaten udarec je bila še poškodba Morgana na tretji tekmi. Take udarce smo prejemali celo sezono. Morali smo v seriji nekaj spremeniti, drastično zamenjati, ker je bilo jasno, da na tak način ne bomo zdržali," je ob tem dodal Martić.

Njegova prihodnost na ljubljanski klopi je še negotova. Direktor Roman Lisac je ob njegovem prihodu januarja odločno dejal, da si je Martić zaslužil priložnost prevzeti Olimpijo, toda mesec pozneje mu je na prvem velikem izzivu spodletelo, ko mu ni uspelo ubraniti pokala. Državno lovoriko je, a definitivno težje od pričakovanj. Lisac ambiciozno napoveduje velike igralske okrepitve in že v naslednji sezoni močno Olimpijo. Na klopi z Martićem? "O tem zdaj ne razmišljam. Sem povsem prazen. Morate vprašati direktorja," je odgovoril Martić, nato pa še dodal: "Še posebej za tiste, ki so bili od začetka tu, je bila sezona res zahtevna. Jaz sem prišel januarja, pa sem vodil skoraj 50 tekem, potem si znate predstavljati, kako je njim, ki so morali igrati 80 uradnih tekem, hkrati pa še vse poškodbe, kakšen zdravstveni status smo imeli, v kakšnem stanju smo bili in pod pritiskom. Najtežje je zmagovati takrat, ko se vsem okoli tebe zdi, da je samoumevno. Takrat je včasih celo najtežje zmagati."

Oliver MVP, ključen tudi Morgan
Lisac ves čas poudarja, da je želja vodstva kluba prihod slovenskih košarkarjev, med njimi se omenjajo tudi že zelo uveljavljeni in nosilci zlate kolajne z EuroBasketa. Že med sezono sta se v Ljubljano vrnila izkušena Mirza Begić in Domen Lorbek, a glavna nosilca igre sta bila Američana, Devin Oliver in Jordan Morgan, ki sta bila dodana vrednost. Že drugo sezono zapored so v zmajevem gnezdu imeli srečno roko pri izbiri tujcev. Oliver je bil že član lanske zmagovite ekipe, ki je po osmih letih znova zavladala Sloveniji, tako kot pred letom dni pa je odlični ameriški krilni košarkar, ki pa je v zeleno-belem dresu večino časa preigral na štirici, sezono zaključil ob zlati kolajni okoli vratu in pokalom v roki še s priznanjem za najkoristnejšega posameznika finala.

"Deset mesecev smo od doma, ne vidimo družine in prijateljev, a naslov odtehta to. Sezona je bila naporna. Bilo je še težje kot lani, še posebej v finalu. Lani je bilo sicer težko, ko smo morali zmagati zadnje štiri tekme, da smo prišli v končnico, letos pa smo vstopili z zmagovito serijo, a morali smo se boriti res do zadnjega. Krka je težek nasprotnik in ima čvrsto ter fizično ekipo. Dvakrat so nam pošteno "izprašili riti". Po tekmi v Tivoliju je bilo res težko, a smo se pobrali. Ta ekipa se zna odzvati in pokazali smo pravi obraz," je povedal Oliver, ki o prihodnosti ni želel govoriti. Dodal je le, da se tu odlično počuti, da zares uživa v Ljubljani in da obstaja možnost za marsikaj.

O svoji prihodnosti bo pozneje govoril tudi Morgan, ki je bil najboljši ljubljanski strelec na zadnjih dveh tekmah in bi tudi on lahko upravičeno dobil naziv MVP. Ameriški center je prav tako v Ljubljani pustil odličen vtis, po dobrih predstavah pa mu sicer ponudb iz tujine ne manjka: "Sezona je bila zahtevna in res sem utrujen. Ne vem, kako bi telo preneslo še eno tako zahtevno sezono. Vse skupaj je bil velik izziv, a ključno je, da sem zaključil na tak način. Bilo bi hudo, če bi odigrali tako naporno sezono in na koncu ne bi osvojili naslova." Zahtevna serija, v kateri se je igrala res trda in borbena košarka, je nekaj posledic z modricami pustila tudi na Jordanovem obrazu: "Serija je bila težka. Dve tekmi se je igrala prava košarko, na preostalih pa ni bilo tako. Le to lahko rečem, vidite, kakšen je moj obraz. Morali smo se odzvati. Na vse načine so poskušali preprečiti našo igro, a ostali smo osredotočeni in stopili skupaj kot ekipa. Trener je verjel v nas in nas spodbujal. Četrta tekma je bila velik izziv, saj smo morali zmagati. Zavedali smo se, da imamo, če pridemo nazaj v Ljubljano, lepe možnosti, a hkrati tudi, da Krka ne bo popuščala in se predala. Zelo so si želeli naslova in res je bil pravi boj. Morali smo se prilagajati, na koncu pa vendarle mislim, da smo ostali v nekoliko boljšem stanju. Tri tekme v petih dneh so res težke, mi pa smo bili na to letos že navajeni."

Petrov (upravičeno) ponosen na svoje varovance
"Vsak poraz je težek, v finalu pa je še toliko težje, a smo lahko ponosni na to, kar smo pokazali. Vse smo dali od sebe, se borili do zadnjih atomov in izvlekli podaljšek. Sreča bi se lahko obrnila tudi na našo stran, a je bila tokrat srečnejša Olimpija, ki ji iskreno čestitam za naslov," je dejal Simon Petrov, ki je tokrat pogrešal na prejšnji tekmi izključenega Domna Bratoža. Iz Krkine ekipe je letos res potegnil maksimum. Še posebej po skromnem začetku sezone je malokdo verjel, da bodo Novomeščani letos tako uspešni. Navdušili so v ABA 2, s čimer so si hitro priborili vrnitev v jadransko elito, nato pa zelo uspešno delo opravili še v državnem prvenstvu, kjer so bili tik pred osmim naslovom prvaka. Ekipa je bila sestavljena iz številnih košarkarjev iz domačega okolja, moštvo pa so dopolnili kakovostni tujci, ki so bili dodana vrednost. Navdušil je predvsem vsestranski Marko Jošilo, ki je igral ves čas zelo pametno, ob tem velja omeniti tudi nekdanjega zmaja Paola Marinellija, ki je odlično vodil Krkino igro in igral najboljšo košarko v karieri.

V finalu so Novomeščani navdušili z nepopustljivostjo, ko se niso predali "do zadnjega atoma moči", kot so razočarani dejali po koncu finala. "Navdušen sem nad fanti. Že jaz sem utrujen, pa nisem tekel gor in dol, kot so nekateri celo 45 minut. Lahko rečem le, kapo dol," je dodal Petrov. Njegova usoda je praktično jasna, kar je tudi potrdil: "Želim si ostati, sprejel sem to funkcijo in zadal dolgoročen načrt. Že v prvi sezoni nam je veliko tega uspelo narediti. Mislim, da je ta sezona lep dokaz, da vodstvo kluba odlično dela. Naredili smo veliko več, kot je kdor koli pričakoval. Priložnost so dobili mladi igralci, naslednjo sezono pa bomo vse skupaj lahko samo še nadgradili. Kar se mene tiče, je to edini način. Imamo odlične mlade igralce, ki bodo v naslednji sezoni pokazali, koliko so vredni. Naj pomembneje pa se mi zdi, da smo v dvorano vrnili navijače. Na zadnji tekmi je bilo občinstvo odlično, prav tako je bilo izvrstno v Ljubljani, za kar bi se jim zahvalil."

Zagorac: Upam, da nam nihče ne zameri
"Na koncu se samo vprašaš, ali si dal vse od sebe. Če je odgovor ja, potem si sicer lahko žalosten, a si nimaš česa očitati. Ne vem, kje smo jemali vso energijo, sploh Jošilo in Mainelli, ki sta igrala več kot 40 minut. Noge te ne nosijo več, kar je normalno. Nekje poskušaš najti energijo in dali smo res vse od sebe," je povedal Saša Zagorac, eden izmed dveh reprezentantov pri Krki, ki je v Novo mesto prišel med sezono. Po finalu je še pristavil: "Zaslužena zmaga Olimpiji, za kar ji iz srca čestitam. Vse, kar se je dogajalo v zadnjih desetih dneh, upam, da razumete. Oboji smo si želeli naslova. Vsak na svoj način. Mi smo vedeli, kje moramo iskati svoje priložnosti, in to je bilo v čvrsti in moški košarki. Upam, da nam nihče ne zameri. Čestitam Olimpiji, ki je bila tokrat boljša, mislim pa, da smo pokazali dobro košarko in verjamem, da so navijači ponosni na nas."

Četudi morda igra ni bila najkakovostnejša, pa je tako razburljiv finale dobra reklama za ta šport. Prebudili so se tudi navijači, ki so že v Novem mestu naredili dobro ozračje. Pokvarili so jo tedaj le rasistični vzkliki nekaterih posameznikov proti temnopoltim košarkarjem ob koncu srečanja. Novomeški navijači so se v lepem številu – kot v najboljših letih Krke pred nekaj sezonami – zbrali nato tudi v prestolnici in bili ves čas glasni, na drugi strani pa je bil tokrat v Stožicah dober tudi obisk ljubljanskih gledalcev. Vseeno je bil ta med sezono še vedno skromen (razlog je zagotovo tudi veliko število tekem). Vodstvo kluba bo moralo še pošteno zavihati rokave, ekipa pa narediti odmeven (mednarodni) izid, da bo ljubljansko občinstvo, ki je nerazumljivo izredno zahtevno, znova v večjem številu prišlo v dvorano.