Edo Murić in Zoran Dragić sta v pretekli sezoni odlično igrala za Krko, s katero sta osvojila naslov državnega prvaka. Edo si je tako prvič prislužil vpoklic v člansko izbrano vrsto. V prihodnje bomo v reprezentanci lahko priča še eni bratski navezi, saj je že lani na pripravah sodeloval Edov leto dni starejši brat Dino, sicer član Uniona Olimpije. Dino je tudi letos treniral z reprezentanco v prvem tednu priprav, a mu je poznejše udejstvovanje preprečila sanacija poškodbe kolena, ki še ni bila končana.

Edo je na pripravljalnih tekmah dokazal, da je lahko pomemben člen te izbrane vrste, in je dobro izkoristil minute, ki mu jih je namenil Božidar Maljković. Tej ekipi pa je še posebej dragocen, saj je po poškodbi Boštjana Nachbarja edini klasični krilni košarkar.

Po prihodu v izbrano vrsto ste kmalu po debiju tudi dobili veliko priložnosti. Ste zadovoljni z minutažo?
Božidar Maljković mi je namenil precej minut. Poskušal sem odigrati čim bolj agresivno v obrambi in tekoče v napadu. Mislim, da sem se na nekaterih tekmah kar dobro odrezal, na nekaterih pač slabše. Na vsaki tekmi bom dal vse od sebe in bomo videli, kam me bo pripeljalo.

Kaj vam je kot novincu pred tekmami dejal selektor Maljković?
Selektor mi je rekel, naj bom agresiven v obrambi in strpen v napadu, kjer bo vse že samo prišlo.

Selektor je večkrat omenil dobro igro na tekmi proti Litvi, z igrami na turnirju v Ljubljani pa ni bil zadovoljen. Kaj je bilo narobe in zakaj taka nihanja v igri?
Ne vem, kaj se je zgodilo. Morda nismo bili dovolj čvrsti. Na splošno smo slabo začenjali tekme. V Litvi smo za razliko dobro začeli. Litovci so sicer začeli zelo agresivno, a smo jih uspeli zaustaviti, nato je bilo ves čas izenačeno, na koncu pa nam je uspelo zasluženo zmagati.

Kako ste, če potegnete črto, zadovoljni s turnirjem v Stožicah?
Odigrali smo tri težke tekme. To so bili pravi pripravljalni nasprotniki. Videli smo, kje so naše pomanjkljivosti. Že pred odhodom v Španijo bomo poskušali te stvari popraviti. Na teh dveh tekmah proti Španiji bomo poskušali presenetiti in nato doma nad Litvo zmagati.

Kaj pa sicer menite o samem turnirju nekdanjih jugoslovanskih republik?
Tekem nismo odigrali po naših zmožnostih. Proti Hrvaški sta odločali praktično dve žogi, če bi zadeli ta dva meta, bi igrali v finalu. Drugače vemo, da se na tem območju igra zelo dobra košarka. Z vsemi ekipami smo sposobni igrati. To smo tudi dokazali. Premagali smo Črno goro ter Bosno in Hercegovino, ki imata odlični ekipi. Malo nam je zmanjkalo proti Hrvaški, a prepričan sem, da, ko bo to potrebno, bomo dobivali tudi take tekme in bomo dokazali, česa smo sposobni.

Omenili ste preostale tri pripravljalne tekme. Kaj pričakujete od njih?
Te tekme bodo dober pokazatelj, kje smo. Te dve ekipi sta med boljšimi v Evropi. Motivacije ne bo manjkalo. Poskušali bomo odigrati po najboljših močeh in presenetiti.

Zmaga nad Litvo, ki velja za enega favoritov prvenstva, je nedvomno dobra popotnica. Je to dokaz, da se bo Slovenija borila za najvišja mesta?
Litva ima še rezerve, saj je bila to njena prva tekma. O ciljih bomo lahko govorili šele po koncu teh težkih tekem. Zdaj smo v taki fazi priprav, da je težko govoriti o tem, kaj lahko dosežemo.

Ste zelo blizu poti na EP. Kaj sami pričakujete od prvenstva?
Poskusil bom izkoristiti vsako minuto na najboljši način. Reprezentanci bom poskušal dati to dodatno energijo, ki jo potrebuje. Predvsem bom poskušal dati svoj maksimum v obrambi. Upam, da bom dobil čim več priložnosti.

Poleg Luke Rupnika ste najmlajši v reprezentanci. Kako je biti del te ekipe s temi igralci in kako so vaju z Luko sprejeli?
Ti igralce so moji idoli. Že kot majhen otrok sem gledal Lakoviča, Smodiša, Lorbka … kako igrajo. Ta vpoklic je zame velika čast. V prvih dneh sem se moral precej prilagoditi, a zdaj je že vse super. Vesel sem, da lahko treniram s temi fanti in nabiram izkušnje. Iz vsakega treninga se nekaj novega naučim. Lepo so naju sprejeli in nama z Luko veliko pomagajo. Zahvalil bi se starejšim za vso podporo.