"Takoj po tekmi nisem želel govoriti o tem, kajti pomembnejša je bila ekipa. Nisem želel odgovarjati na vprašanja, ali je bila to zadnja tekma. Nisem želel biti v prvem planu, ampak je bila po tekmi to ekipa. Rad bi si vzel nekaj časa in o vsem tem razmislil. Približuje se čas, ko bodo priložnost dobili mlajši. Dokončne odločitve še nisem sprejel. Po posvetu s prijatelji, s punco in družino ter trenerji se bom odločil, kaj bo najbolje zame," je povedal kapetan, ki je odigral že sedmi EuroBasket.

Vse bolj se zdi, da je zadnjo tekmo za izbrano vrsto odigral Boštjan Nachbar, Lakovič pa tudi ni nič namignil, kam se odločitev nagiba: "Naše sanje niso izpolnjene, ampak peto mesto je dober rezultat. Pelje na svetovno prvenstvo v Španijo in evropsko prvenstvo v Ukrajino. S tem je Slovenija še naprej navzoča na največjih tekmovanjih, kar veliko pomeni za slovensko košarko. Večina reprezentantov se ne spomni, kako težko je igrati kvalifikacije. Dolge vožnje z avtobusi, igranje ob čudnih terminih in s čudnimi sodniki. Kar nekajkrat so bile kvalifikacije težje kot evropsko prvenstvo samo."

Za konec prvenstva dve lepi zmagi
Slovenija je pred domačimi navijači, ki so ves čas stali za izbrano vrsto, zasedla peto mesto in s tem dosegla drugo najboljšo uvrstitev v zgodovini reprezentance ter tretji zaporedni nastop na svetovnem prvenstvu. Če sta poraza proti Poljski in predvsem proti Finski poskrbela za dve črni piki, pa so z borbeno igro proti močni Franciji ter lepima zmagama nad Srbijo in Ukrajino za konec Slovenci poskrbeli za lep sklep celotne zgodbe, ki je s pripravami trajala dobra dva meseca.

Vseeno pa so bili košarkarji, predvsem po četrtfinalnem porazu proti Franciji, precej razočarani, saj so, tako kot praktično vsi Slovenci, sanjali tako želeno medaljo na domačem prvenstvu. "Vsi smo si želeli več. Cilj, da ostajamo v stiku s svetovnim vrhom košarke, smo izpolnili. Smo že pozabili tisti poraz. Nima smisla biti pretirano žalosten. To je košarka, enkrat ti gre, drugič ne. Vsi najboljši igralci slabe trenutke čim prej pozabijo," je povedal Goran Dragić, ki je na turnirju prikazal nekaj izjemnih predstav in bil najboljši strelec ter podajalec Slovenije.

Goran si želi nadaljevati pod Maljkovićem
"Če ne bo nobenih poškodb, se bom vedno z veseljem odzval. Če bom lahko, bom vedno prišel. Se mi bo pa zdaj življenje spremenilo, saj bom postal oče," je na svetovno prvenstvo v Španijo povabil starejši izmed bratov Dragić, ki je blestel v rodni Ljubljani. "Gogi" je tudi dejal, da si želi, da selektor Božidar Maljković nadaljuje delo na slovenski klopi.

Ob Goranovem boku je na prvenstvu blestel tudi tri leta mlajši brat Zoran, ki je vse navdušil z izjemno energijo in neizmerno borbenostjo, bil pa je tudi drugi strelec reprezentance: "Vesel sem, da smo podarili zadnjo zmago svojim navijačem, ki so nas vse prvenstvo podpirali. Malo mi je žal, da se nismo borili za medalje, ampak imamo pa zlate navijače. Neverjetno, za peto mesto smo igrali in je bilo 12 tisoč navijačev. To je dokaz, kako imajo Slovenci radi košarko. Mislim, da se Lakovič in Nachbar še ne poslavljata. Poskušali ju bomo prepričati, naj ostaneta. Potem je tu še Erazem Lorbek, in v njem bomo imeli še enega voditelja."

Ustvaril se je kult reprezentance
Za pozitivno presenečenje je poskrbel tudi Domen Lorbek, ki je bil ob koncu prvega dela v Celju praktično najbolj razigran v slovenski izbrani vrsti. "Mislim, da sem lahko zadovoljen z igrami ekipe kot tudi s svojimi predstavami. Eden od ciljev je bil dosežen, saj smo se prebili na svetovno prvenstvo. Želja je bila medalja, a na žalost ni prestala preizkušnje. Lahko bi obžaloval kakšen poraz, a smo dali na vsaki tekmi vse od sebe in si nimamo česa očitati," je sklenil Domen, ki bo v prihodnje v izbrani vrsti nedvomno znova zaigral skupaj s starejšim bratom Erazmom. Domen kluba še nima, a verjame, da ga bo zaradi dobrih predstav kmalu dobil.

Poleg igralcev pa se je vsem zahvalil tudi direktor reprezentance Matej Avanzo: " Novinarji ste pomagali pri tem, da je košarka združila Slovenijo kot že dolgo ne nobena stvar. Uživali smo v tej pravljici. Fantje so brezplačno dali vse za Slovenijo. Pika na i sta bila oba sprejema. Skupaj je bilo več kot 10.000 ljudi. To so res lepi trenutki, in tudi grenkoba, ker se nam niso izpolnile največje sanje, je pozabljena. Dali smo ljudem kruha in iger, kar v teh težkih trenutkih potrebujejo. Govorilo se je, če je junaki pravilen nadimek. Od začetka smo želeli, da so junaki po borbenosti in srčnosti, nikakor ne po rezultatu. Če je bil še pred tem dvom o kultu reprezentance, tega zdaj ni več. Na priprave je prišlo 16 fantov, ki so si tega želeli. Nihče, vključno z novinarji, se ni več ukvarjal s temi, ki jih ni in ne želijo biti del te pravljice. Mislim, da je prav, da se tem fantom postavi velik spomenik, za kar so dali slovenski košarki in športu."