V izbrani vrsti je Slokar debitiral na evropskem prvenstvu v Beogradu, ko je Sloveniji prvič uspel preboj v četrtfinale, kar je nato ponovila tudi na naslednjih treh, vmes prišla leta 2009 celo do polfinala, v tem obdobju pa je nastopila še na dveh svetovnih prvenstvih in kvalifikacijah za olimpijske igre in Uroš je bil vedno zraven.

Letos je med najbolj izkušenimi in na eni izmed uvodnih pripravljalnih tekem je bil tako celo kapetan izbrane vrste. Po štirih odigranih evropskih prvenstvih se mu letošnje domače ne zdi nič kaj posebno, le več pozornosti so deležni košarkarji: "Ni sicer nič posebnega, je pa treba veliko več oglasov snemati. Več je intervjujev in podobnih stvari. Na igrišču pa je identično kot vsako leto. Ni dodatnega pritiska, saj vsak, ki mi reče, pravi, spodbujali vas bomo, navijali bomo, z vami smo …"

Uigranost in protinapad pozitivni stvari
"Nedvomno se od začetka sama igra stopnjuje. To je bil tudi cilj. Čaka nas še kar nekaj dela. Še nekaj časa in še ena pripravljalna tekma je pred nami. Računali smo, da se bomo zdaj nekoliko bolj začeli posvečati coni. Upali smo, da bo cona postavljena na kakšni pripravljalni tekmi, saj je to zelo specifična taktična odločitev, in če nisi pripravljen, te lahko drago stane. Nekaj je bilo tega in videlo se je, da moramo še delati. Pozitivne stvari pa so zagotovo naša uigranost, individualna forma, da steče met in da ohranimo mirne glave na igrišču, ki jih potrebujemo konstantno, in protinapad. Ni tu filozofije. Tako moramo igrati naprej, in če bi zdaj kar koli spreminjali, bi bilo slabo," je trenutno pripravljenost opisal Slokar.

210 centimetrov visoki krilni center je v igri Slovenije izpostavil dobro strelsko formo celotne ekipe, saj je na skoraj vsaki pripravljalni tekmi kdo drug stopil v ospredje: "Zagotovo je, ne samo meni, ampak vsem trenerjem bolje pogledati na semafor in videti, da je šest ali sedem igralcev s po osmimi ali desetimi točkami kot pa dva s po 20, vsi drugi pa imajo po eno točko. To je ključno predvsem na prvenstvu, ker ni na teden le ene tekme, ampak se kar vrstijo. Ne more en igralec dati na vsaki tekmi 20 točk in zmagati. Zato morajo vsi, tudi menjave, držati to raven. To bo ključ in je bil tudi ključ prejšnjih reprezentanc, ki so zmagovale."

V skupini zelo nevarna tudi Gruzija
"Francija, do pred enega tedna Rusija, Španija in nekdo iz ozadja, recimo Črna gora, Gruzija, Poljska … Zelo si želim, da se uvrstimo med najboljših šest," je svoje favorite razkril Ljubljančan, ki se najbolj boji na papirju nekoliko slabših tekmecev, nekateri so tudi v predtekmovalni skupini v Celju: "Gruzija je klasičen "underdog" (nevaforit). Nima česa izgubiti, igra brez pritiska in ima izjemne igralce. Recimo imajo Hickmana, ki je med boljšimi branilci v Evropi. Recimo Makedonci imajo McCalebba. To so najtežje ekipe, ne le, da se je težko na njih pripraviti, ampak je nekdo, ki da 20 točk, pa nekdo, ki jih da 15, potem pa pride še kar nekdo, ki da še 15, in je tisti ključ za zmago. Spomnim se, da je bila v Beogradu taka zgodba z Nemčijo. Nowitzki je proti nam dal svoje, potem pa je prišel nekdo in se je razigral. To je klasična zgodba teh reprezentanc in zato so tako nevarne. Nemčija je, recimo, prišla v finale."

Prav zato je tudi mnenja, da je na vsaki tekmi treba dati vse od sebe, ne glede na nasprotnika. Vsak poraz te na turnirju, kakršen je EuroBasket, lahko drago stane: "Najslabše je igrati nekaj na pol in preračunavati ter razmišljati, da bo, recimo, bolje, če ti zdaj ne gre. Prvenstvo je bilo zmeraj tako, da je treba vzeti tekmo po tekmo. Ne glede ali gre za skupinski del ali poznejšo fazo. Vsaka tekma v skupini je pomembna, saj te položaj, kje si bil v skupini, spremlja polzeje in se križaš lahko z ekipami, ki ti ne ležijo najbolj, če bi dobil tekmo več, pa bi lahko dobil nekoliko slabšo ekipo. To te lahko tepe pozneje in zato je prav vsaka tekma izjemno pomembna."

Za zdaj še v iskanju kluba
V pretekli sezoni je igral v Španiji, kjer je nosil dres Gran Canarie, kjer ni veliko igral, saj je imel med sezono tudi nekaj težav s poškodbami, ki pa so zdaj zgodovina: "Fizično sem v redu. Gleženj, ki sem si ga poškodoval, je pozdravljen, tudi zadnja loža, ki sem si jo poškodoval v Celju, je v redu. Ne bom nič rekel, da ne bo kaj narobe." Kluba košarkar, ki je v Sloveniji igral za Slovana in Olimpijo, poleg Španije pa se je preizkusil še v Italiji in Rusiji, eno sezono pa je preživel tudi v NBA-ju pri Torontu, za novo sezono še nima. Bili so stiki z nekaterimi, a so izbrali raje druge okrepitve.

Zagotovo bo dodatno zanimanje zanj med prvenstvom in po njem, saj bo zelo pomemben člen vrste Božidarja Maljkovića, saj lahko igra na položaju centra in krilnega centra: "To je odvisno od nasprotnika. Vseeno mi je, ali sem na štiri ali na pet. Seveda, če je nekdo pet centimetrov višji in ima prednost še 20 kilogramov, moramo jaz zato toliko bolj razmišljati, kako bi mimo tega prišel. Če sem na štiri in je moj nasprotnik, ki ima 90 kilogramov, sem v prednosti, vprašanje pa je, ali se da to izkoristiti. Nimam posebnih preferenc, in to se tudi vidi, saj igram dejansko na obeh položajih. Odvisno od danega položaja. Med petimi centri je po navadi vedno nekdo, ki igra lahko na štiri in pet."