Eden izmed najboljših čeških košarkarjev vseh časov je v drugi sezoni pri Olimpiji zablestel. V sezoni 2001/2002 je bil tudi najkoristnejši igralec državnega prvenstva, odlično pa je igral tudi v Evroligi. Po koncu sezone je iz Ljubljane odšel neposredno v Ligo NBA, kjer je najprej zaigral za Golden State. Trenutno 33-letni 202 centimetra visoki branilec s Češko nastopa na evropskem prvenstvu, kjer se je v Celju pomeril tudi s Slovenijo. Češka je najprej morala premoč priznati gostiteljem prvenstva, ugnala pa je Poljsko.

V MMC-jevem intervjuju se je vedno zgovorni nekdaj izvrstni strelec zmajev, ki se je v času igranja v Ljubljani naučil tudi slovensko, spomnil Olimpije, ki je zanj pomenila odlično odskočno desko. V Sloveniji se je uveljavil in bil v drugi sezoni v zmajevem gnezdu eden boljših branilcev Evrolige. Pred prihodom k Olimpiji je imel tudi precej bogatejšo ponudbo iz Italije.

Jiri, prvi dve tekmi sta za vami. Dva razburljiva obračuna, enega ste po pravi drami dobili, drugega podobno izgubili. Zelo zanimiva prva dva dneva EuroBasketa, kajne?
Neverjetno, kakšen je ta šport. Dan prej smo bili ob enajstih zvečer na istem mestu razočarani, ker smo na podoben način izgubili tekmo. Manj kot dan pozneje pa nam je uspel preobrat in dosegli smo lepo zmago. Čustva so prišla na dan in res se dobro se počutimo. Po teh dveh težkih tekmah se je treba dobro spočiti in v podobnem ritmu odigrati še preostali dve tekmi prvenstva.

Pred 11 leti ste igrali v Sloveniji. Kako se je vrniti sem, na mesto vaše uveljavitve?
Lepo je biti spet v Sloveniji. Ne prepoznam več veliko ljudi, zato pa se me veliko ljudi še spomni. Veliko jih pride do mene in me pozdravi. Zares lepi spomini me vežejo na Slovenijo in tisti dve leti, ki sem jih preživel pri Olimpiji. Odlično je biti nazaj in igrati to evropsko prvenstvo, ki je zame tretje, v Sloveniji.

Kako se spomninjate tistih dveh sezon v Ljubljani? Predvsem druga je bila zares vrhunska.
So lepi spomini. Prvič sem se preizkusil v tujini. To obdobje pri Olimpiji označujem kot nekakšen temelj svojega prodora v košarkarski svet. Bila je enkratna odskočna deska. Bilo je sicer težko, predvsem prvo leto. Igral sem na istem položaju kot eden najboljših igralcev, kar sem jih kdaj videl, Sani Bečirović. Igranje pod vodstvom Zmaga Sagadina nikoli ni bilo lahko. V drugi sezoni mi je uspel preboj. Sagadin mi je zaupal, dobil sem veliko priložnosti in namenil mi je precej odgovornosti. To odgovornost sem tudi sprejel. Čeprav je bilo na trenutke težko, zdaj gledam na to kot veliko lekcijo v košarki in življenju in res sem vesel, da sem se takrat odločil za prihod v Ljubljano.

Spominjamo se, da ste se hitro naučili tudi jezika. Kako je zdaj z vašim znanjem slovenščine?
Včasih mi je kar šlo. Zdaj se ne spomnim več, saj slovenščine nisem uporabljal in je pač preprosto nisem več govoril. Zdaj ko sem pa spet tu in ko vidim napise, slišim pogovarjanje, poslušam po televiziji, se sliši znano. Mislim, da bi lahko hitro prišel "nazaj" v jezik (smeh).

Ste morda ostali v stikih s katerim izmed soigralcev oziroma s komer koli iz kluba?
Trenutno niti ne. Včasih sem bil v stikih, posebej takrat, ko sem bil v ZDA. Slišal sem se s Primožem Brezcem, ki je tudi tedaj igral tam, in Benom Udrihom. Vsakič ko smo igrali med sabo, smo šli recimo na večerjo po tekmi. Zdaj je minilo veliko časa. Sem pa letos srečal Brezca, ko je igral v Rusiji. Z Nymburkom smo se pomerili z njegovim klubom v ligi VTB. Sva se pozdravila, spregovorila nekaj besed, sicer pa nimam toliko stika z drugimi.

Olimpija je imela v zadnjih letih kar precej težav. V vašem času pa je dejansko Olimpija pomenila odlično odskočno desko za mlade košarkarje in lepo priložnost za igranje na najvišji ravni. Ste se prav zaradi tega odločili za prihod v Ljubljano?
Ne vem, kako zdaj deluje, saj je v zadnjih letih nisem podrobno spremljal in ne vem točno, kaj se je vse dogajalo. V tistem obdobju je bila Olimpija zares izjemna priložnost za vse mlade košarkarje, kajti dejansko si dobil možnost igranja na visoki ravni ne glede na mladost. To je bilo tudi ključno pri moji izbiri. Ko sem se takrat odločal - imel sem tudi priložnosti za odhod v Italijo, kjer bi dobil precej več denarja -, sem izbral košarko. Olimpija je bila prava šola za mlade košarkarje in sijajna odskočna deska. Sploh nisem okleval pri izbiri. Želel sem priti v Ljubljano, saj sem vedel, da bom igral v Evroligi, trdo delal in kakovostno treniral, posledično pa postal boljši košarkar.

Omenili ste igranje v ligi VTB. Regionalno tekmovanje se izjemno hitro razvija. Kako vi vidite to ligo?
Iskreno rečeno sem bil kar pozitivno presenečen. Prišel sem v Nymburk, ki je že prej igral v tej ligi. Presenečen sem bil, kako močno je tekmovanje. Rusija je ena izmed najmočnejših košarkarskih držav trenutno, govorim o vloženih sredstvih in denarju, ki se tu obrača. Veliko klubov iz Evrolige nastopa v tekmovanju. Gledano na splošno je raven zelo visoka. Menim, da je tekmovanje močnejše recimo od Eurocupa.

Košarka na Češkem v zadnjih letih ni bila ravno med najbolj priljubljenimi športi. Verjetno je nastop na evropskem prvenstvu še kako dobrodošel, da se to popravi, kakor tudi nastop Nymburka v tako močnem tekmovanju, kot je liga VTB?
Še vedno ni. Zato si tudi prizadevamo, da naredimo kakšen odmeven rezultat in se košarki posledično nameni več pozornosti. Udeležba na letošnjem EuroBasketu je za nas kar velika stvar, saj smo nazadnje na evropskem prvenstvu sodelovali pred šestimi leti. V tem obdobju smo celo padli v B-divizijo. Uspelo se nam je pobrati in se kvalificirati na to prvenstvo. To je ključnega pomena, kakor tudi to, da imamo klub, trenutno je to Nymburk, ki tekmuje v evropskih tekmovanjih in zdaj še v močni ligi VTB. S tem pridobiva tudi reprezentanca. To je dobro, saj je izbrana vrsta mešanica izkušenih košarkarjev, kot sva midva z Bartonom, ki je bil naš junak proti Poljski, in nekaterih zares talentiranih igralcev, kot sta Vesely, ki igra izjemno na tem turnirju, in Satoransky. Dobro nam gre in sem vesel, da sem del tega.

Češka je ena redkih reprezentanc, ki v Sloveniji nastopa v popolni zasedbi. Tudi NBA-jevec Jan Vesely se je odzval vabilu. Tudi vi, ko ste igrali v NBA-ju in Španiji, niste nikoli razmišljali o morebitnem izostanku?
Za nas je to posebna priložnost, da zaigramo na evropskem prvenstvu. Slovenija na primer igra na EP-ju vsaki dve leti. Uspelo nam je zbrati popolno zasedbo. Kmalu bi sicer ostali brez Petra Bende, ki se je poškodoval, a je še pravočasno poškodbo saniral. Pomembno je, da smo vsi tu, kajti nimamo takega izbora igralcev. Slovenija recimo lahko pogreša nekaj igralcev, pa vseeno sestavi zasedbo, ki je zelo konkurenčna. Pri nas pa je število vrhunskih košarkarjev omejeno.

Vsi poudarjajo, da izrazitih favoritov na letošnjem prvenstvu ni. Komu bi pa vi namenili največ možnosti za naslov?
Čeprav manjkajo nekateri ključni košarkarji, mislim, da v najožji krog favoritov vseeno sodi Španija. Je branilka naslova in težko jih bo zaustaviti. Moj osebni favorit pred prvenstvom je bila Francija, ki pa je že izgubila proti na papirju precej slabšemu nasprotniku. To je bilo presenečenje, a vseeno mislim, da bo visoko. Izpostavil bi tudi Grke, ki so bili odlični v pripravljalnem obdobju. Težko jih bo premagati.

Na EuroBasketu smo videli tudi že kar nekaj presenečenj. Lahko še kakšnega pripravi tudi Češka?
Upali smo, da nam ob uspelo že proti Sloveniji, a se nam na koncu ni izšlo. Bil je nenavaden prvi dan prvenstva. Na primer Finska zame sploh ni presenečenje. Igrali smo proti njim v pripravljalnem obdobju. Morda res nimajo tako zvenečih imen, a igrajo odlično košarko. Res pa je, da je kar nekaj presenečenj. Vseeno je v skupini šest ekip in en poraz še ne pomeni veliko, prepričan sem, da bo glavnim favoritom, kot sta Francija in recimo Litva, to uspelo hitro nadoknaditi. Dali bomo jasno vse od sebe, da nam morda uspe še kakšno tekmo dobiti.