45-letni selektor že 17 let deluje v zibelki košarke ZDA. Je mešanica jugoslovanske košarkarske šole, ki jo zaznamujeta taktična prefinjenost in organizirana improvizacija, povezani v hitro in moderno igro, in ameriškega profesionalizma najvišje ravni, skupek vsega pa je viden v njegovem delu. Vrsto let že uspešno deluje na največjem košarkarskem odru, v Ligi NBA, zdaj je svoje ime vpisal med nesmrtne v slovenske športne knjige, saj je izbrano vrsto popeljal do zgodovinske medalje.

Ideja Raša Nesterovića
"Začelo se je z idejo, da dajmo spoznati Igorja Kokoškova in se malo pogovoriti. Od takrat naprej sem videl to smer. Brez Raša Nesterovića tu ne bi šlo, saj je bila to njegova ideja. Nič ni pritiskal, le idejo je dal na mizo, potem pa smo se skupaj odločili. Izpadlo je enkratno. Zdaj je vse videti lahko, a v zadnjih dveh letih je bilo vse prej kot tako," je povedal predsednik Košarkarske zveze Slovenija Matej Erjavec. Ob imenovanju Kokoškova je bilo sicer kar nekaj kritik, ki so se zdaj izkazale za popolnoma neupravičene.

18. januarja 2016 je kot drugi tujec sedel na slovensko klop. Nasledil je Jureta Zdovca, njegova prva naloga pa je bilo popeljati Slovenijo skozi kvalifikacije na evropsko prvenstvo. Čeprav so bili vsi v reprezentanci previdni, so Slovenci suvereno s šestimi zmagami opravili s skupinskim delom in si neporaženi priborili nastop na 40. evropskem prvenstvu. Preden je prevzel Slovenijo, je pustil pečat že v Gruziji, ki jo je vodil od leta 2008 in jo leta 2011 prvič v zgodovini popeljal na evropsko prvenstvo, kjer je nato z njo nastopil še dvakrat. Zdaj navdušuje na čelu slovenske reprezentance, edine neporažene na letošnjem turnirju najboljših reprezentanc stare celine. Na uradnih tekmah je njegova statistika še neomadeževana, saj še ni klonil. Z zmago v nedeljo in osvojeno zlato kolajno bi lahko svoje delo na slovenski klopi celo sklenil brez poraza, saj zaradi novih pravil Fibe glede kvalifikacij na velika tekmovanja med sezono zaradi obveznosti v NBA-ju ne bi mogel voditi izbrane vrste.

Toda za takšne odločitve bo čas po koncu prvenstva. Na turnirju Igor navdušuje s svojim vodenjem. Je umirjen in preudaren – tak je tudi po tekmah v pogovoru z mediji –, v trenutkih, ko je to potrebno, tudi dovolj energičen. Njegove izjave niso nikoli nepremišljene, podobno velja za odločitve med tekmami. Osredotočen je na končni cilj, za katerega se zaveda, da ga lahko doseže postopoma, zato tudi ves čas ponavlja, da je najpomembnejša naslednja tekma. Zdi se, da v pravem trenutku potegne pravo potezo. Na vseh osmih tekmah so praktično skoraj po vseh njegovih posredovanjih, minutah odmorov in menjavah sledile pozitivne reakcije na parketu.

V reprezentanci jasno razporedil vloge
Ne prehiteva dogodkov, hkrati pa je skupaj s svojo podaljšano roko na parketu, Goranom Dragićem, v ekipo vcepil zmagovalno miselnost in samozavest, zaradi česar se slovenski košarkarji ne bojijo nikogar. Na turnirju so se pomerili z največjimi reprezentancami zadnjih let, se prilagodili vsakemu nasprotniku in brez praske prišli do finala. "Igor je vrhunski trener, ki že vrsto let dela v ZDA. Tudi, ko je bil selektor Gruzije, je ta igrala podobno košarko, kot jo zdaj mi. Vendar je v Sloveniji pripravil ekipo, da je naredila korak več. Postavil je igro, ki ustreza našim nosilcem igre. Dal jim je vloge, ki jim ustrezajo in s katerimi največ pripomorejo ekipi. Njegov način vodenja je vedno pozitiven, nikoli negativen. Vse to povzroči učinek domin. Je vrhunski strokovnjak. Mislim, da ga čaka zelo svetla prihodnost," je povedal njegov pomočnik in nekdanji slovenski kapetan Jaka Lakovič.

V reprezentanci je Kokoškov natančno porazdelil vloge. Temelji so bili postavljeni lani v kvalifikacijah, nadgradnja pa je sledila letošnje poletje. Četudi Slovenija ni navduševala na prijateljskih tekmah, ki so, kar mora biti vsem jasno, le pripravljalne, namenjene uigravanju, taktiki in tempiranju forme, je Slovenija ves čas kazala napredek. In zdaj, ko je najbolj potrebno, je prava. Ekipo je zgradil okoli Dragića, s katerim sta se dobro ujela že v Phoenixu. Poskrbel je, da sijajni košarkar zares lahko pokaže vse svoje znanje. Odlično je v moštvo vklopil neverjetno nadarjenega "morilca deškega obraza", kot so ga poimenovali v Španiji, Luko Dončića in naturaliziranega Anthonyja Randolpha. Najboljša turnirja v karieri pod njegovim vodstvom igrata Gašper Vidmar in Klemen Prepelič. Tudi drugim je našel vloge, ki jim ustrezajo, s katerim se strinjajo in s katerim pomagajo ekipi do vrhunskega rezultata.

Taktika se prilagaja glede na tekmeca, poteze so prave tudi med tekmo. Tako na primer Edo Murić, ki je večino tekme začel v prvi peterki, v polfinalu, ker Španija pač igra z dvema centroma, ni dobil priložnosti. Toda novopečeni član Anadolu Efesa je to sprejel in svoje soigralce ves čas glasno bodril s klopi. Znal je izkoristiti Sašo Zagorca in Žigo Dimca, našel pravo vlogo za Jako Blažiča in izvrstnega obrambnega igralca Vlatka Čančarja, poskrbel je, da je Aleksej Nikolić dostojno odpočil Dragića, kar pa še posebej navdušuje, Igorja ni bilo strah na parket poslati mladih košarkarjev, jim nameniti konkretno minutažo in v njihove roke dati veliko odgovornosti.

Prvi Evropejec na čelu kluba Lige NBA?
Kokoškova brez dvoma čaka svetla prihodnost. Že zdaj je uveljavljeno ime v NBA-ju, kjer je prvi pomočnik Quina Snyderja pri Utah Jazz, lahko pa se zgodi, da bo prvi pravi Evropejec na klopi moštva najmočnejše lige na svetu. Strokovnjak, rojen v Banatskem Brestovcu blizu Pančeva, ki sicer po rodu izvira iz Vojvodine, je zelo zgodaj začel trenersko kariero, potem ko je moral športno pot prekiniti zaradi hude prometne nesreče. Star je bil 18 let, ko je kot zelo obetaven košarkar – ravno je podpisal prvo profesionalno pogodbo s Crveno zvezdo – 11 mesecev ležal v bolnišnici. Po številnih operacijah je moral končati pot in posvetil se je trenerstvu.

Najprej je treniral mlajše kategorije pri OKK Beogradu in Partizanu, kmalu pa je bil tudi del jugoslovanskih reprezentančnih selekcij. Ko je bil star 24 let, je že vodil člansko ekipo OKK Beograda. Nato je odšel na izobraževanje v ZDA, kamor se je pozneje tudi preselil. Leta 1999 je začel delovati na univerzi v Misuriju, ko je postal prvi Evropejec na mestu pomočnika v zgodovini ameriške univerzitetne košarke. Nov mejnik je postavil že naslednje leto, ko je sledila selitev v Los Angeles h Clippersom, kjer je postal prvi neameriški pomočnik v zgodovini Lige NBA.

Nato je deloval še v Detroitu, Phoenixu, Clevelandu in Orlandu, zdaj pa je pri Utahu, kjer sodeluje s Snyderjem, s katerim sta se odlično ujela že v univerzitetni košarki. Ob njegovi odsotnosti je tudi vodil treninge in tekme Jazzov. Pri Pistonsih je bil pomočnik člana Hrama slavnih Larryja Browna, s katerim je leta 2004 osvojil šampionski prstan, hkrati pa je kot prvi Evropejec kot pomočnik sodeloval na tekmi vseh zvezd. Tudi v Evropi je sodeloval z legendarnim trenerskim imenom, Željkom Obradovićem. Bil je njegov pomočnik pri Srbiji in Črni gori v letih 2004 in 2005.

Iz Carigrada